Rezultati gorenjskega gospodarstva lani slabši

Gospodarske družbe na Gorenjskem so leto 2024 zaključile z neto čistim dobičkom, vendar so v primerjavi s predhodnim letom zabeležile poslabšanje poslovnih rezultatov. Neto čisti dobiček se je zmanjšal za devet odstotkov. Podjetja so še vedno beležila rast prodaje, zlasti na tuje trge, vendar se v zadnjih četrtletjih kaže padec.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju povedala vodja kranjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Zdenka Kajdiž, se Gorenjska sooča z izzivi, a ostaja trdna gospodarska sila. “Kljub izzivom ostaja ena najbolj vitalnih regij v Sloveniji z visoko dodano vrednostjo, rastočim izvozom in okrepljeno vlogo podjetnikov. Gospodarska slika leta 2024 je raznolika, a v celoti kaže na prožno, inovativno in vzdržno poslovno okolje,” je prepričana.

Gospodarske družbe gorenjske regije so lani ustvarile 9,9 milijarde evrov prihodkov, kar predstavlja triodstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. Obseg prodaje na domačem trgu se je povečal za en, na tujih trgih pa za pet odstotkov.

Skupni prihodki od prodaje na tujih trgih so predstavljali 48 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje. “Še posebej izstopa podatek, da je izvoz izven EU narasel za 12 odstotkov, kar potrjuje rastočo konkurenčnost gorenjskih podjetij na zahtevnih globalnih trgih,” je dejala Kajdiž.

S podrobnejšimi podatki o izvozu je postregla direktorica regionalne zbornice GZS za Gorenjsko Nina Vrabelj. Opozorila je, da so trendi v zadnjem času negativni. V prvem četrtletju letošnjega leta je izvoz v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem upadel za skoraj tri odstotke.

“Gorenjska je izrazito industrijska regija, močno je vezana na kovinsko in avtomobilsko dobaviteljsko verigo, pa tudi na strojništvo. Te panoge so utrpele v letu 2024 in v začetku leta 2025 stagnacijo ali padec naročil, zlasti v EU, pri čemer je Gorenjska močno odvisna od Nemčije. Primanjkuje nam panog, kot sta farmacija ali elektronika,” je pojasnila Vrabelj.

Nadaljnjo rast pa beleži turizem. Lani so na Gorenjskem zabeležili štiri milijone prenočitev turistov, kar je 3,8 odstotka več kot leto pred tem. Prenočitev domačih gostov je bilo sicer za osem odstotkov manj, je bilo pa tujih za šest odstotkov več.

Izboljšala se je tudi produktivnost gorenjskih gospodarskih družb. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za pet odstotkov in je znašala 60.554 evrov, kar je sicer še vedno manj od slovenskega povprečja. Izstopajo pa družbe s sedežem v občini Žirovnica, ki so s 116.214 evri dosegle najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v državi.

Čisti dobiček družb v regiji je znašal 497 milijonov evrov, kar je približno enako kot v letu 2023, ob upoštevanju inflacije pa to predstavlja dvoodstotni padec realne vrednosti. Leto 2024 je pozitivno zaključilo 71 odstotkov, s čisto izgubo pa 27 odstotkov družb. Slednje so zaposlovale približno petino vseh zaposlenih v regiji in ustvarile 106 milijonov evrov izgube, kar je 58 odstotkov več kot leta 2023.

Kljub temu so gorenjske družbe poslovno leto zaključile pozitivno, z neto čistim dobičkom v višini 391 milijonov evrov, kar je devet odstotkov manj kot leto prej. Poslovni rezultati so se poslabšali predvsem zaradi slabšega poslovanja družb v dveh ključnih gospodarskih panogah regije. Družbe v sektorju trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil so zabeležile 65-odstotni, predelovalna dejavnost pa 19-odstotni padec neto čistega dobička.

Povečalo se je število družb z blokiranim računom. Največ plačilno nesposobnih družb je bilo v gradbeni, trgovinski in predelovalni dejavnosti. Predvsem gradbeništvo se je soočalo s povečanjem števila stečajev.

Gorenjska ima še naprej najnižjo brezposelnost v državi. Stopnja registrirane brezposelnosti je februarja znašala 3,3 odstotka, v Sloveniji pa 4,9 odstotka. Se je pa v primerjavi s februarjem 2024 stopnja na Gorenjskem zvišala za 0,1 odstotne točke, je povedal vodja kranjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Uroš Kopavnik.