1 day ago
10
ARTICLE AD
KDAJ, KAKO IN ZAKAJ SPOMLADANSKO OBREZOVATI GRMOVNICE – STROKOVNI VODNIK ZA USPEH NA VRTU
LJUBLJANA – Ko zemlja po dolgi zimi končno zadiha – ko jutranje sonce poboža še rahlo razmočeno trato in se v zraku čuti nekaj… svežega – pride čas, da vrtnar zavrne udobje naslonjača in se loti dela. Obrezovanje grmovnic? Ja, to ni le ščipanje vejic – to je resna zadeva, ki lahko grmu vdihne novo življenje. Ali pa mu ga vzame. Odvisno, kako se lotimo.
Zakaj se sploh spravimo rezat veje?
Ni vse v videzu – čeprav, bodimo pošteni, lepo oblikovan grm dvigne vrt na povsem drugo raven. A bistvo obrezovanja tiči drugje. “Z obrezovanjem odstranjujemo poškodovane, bolne ali odmrle dele, hkrati pa rastlini omogočimo boljše prezračevanje in dostop svetlobe,” pove poznavalec z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
To pa še ni vse.
Pravilen rez pomeni:
- več poganjkov (in to tistih pravih, ki štejejo),
- več cvetov, več sadja, več veselja,
- manj bolezni in gnijočih vejnatih kaosov,
- in, navsezadnje, daljše življenje grmovja. Saj si ne želimo letnega pokopališča rastlin, kajne?
Ujeti pravi trenutek – to ni samo fraza
Pravilen čas? Ne le vprašanje koledarja, ampak skoraj umetnost. Grmovnice, ki cvetijo poleti – med njimi budleja, vrtnice, hibiskus – je treba obrezati zgodaj spomladi, še preden se zbudijo in se razbohotijo v brste. Če zamudiš? Boš gledal liste, brez cvetov.
Ampak – če režeš forzicijo ali magnolijo spomladi, si si pravkar porezal cvetje. Te grmičke je treba urejat po cvetenju, ko že pokažejo, kaj znajo.
Idealno okno? Od konca februarja do sredine aprila. Razen če živiš v višje ležečih krajih (npr. Kranjska Gora), kjer sneg rad trmasto vztraja.
Orodje, tehnika, občutek
Pravi vrtnar ve – ni vsak tudi mojster obrezovanja. Orodje mora bit ostro. In čisto. Kajti rane se hitro okužijo. In potem jamramo, zakaj grm ne raste.
- Režemo poševno, tik nad zdravim brstom – vedno stran od središča grma.
- Odstranimo kar je bolno, staro, križajoče se. Pa tudi tisto, kar gre ‘v notranjost’ – to duši grm.
- Stare poganjke – kar dol. Čim nižje. To je pomlajevanje, ne le frizura.
Izkušeni vrtnar pravi točno tole: “Obrezujemo vedno v suhem vremenu. Vlaga je idealno okolje za vstop patogenov v rastlinsko tkivo.”
Konkretno – katere grmovnice, kdaj in kako?
| Forsicija | Marec–april | Po cvetenju | Odrežemo stare poganjke do tal |
| Budleja (metuljnik) | Julij–september | Marec | Močna rez – do 30 cm od tal |
| Vrtnice | Junij–september | Marec | Krajšanje do tretjega brsta |
| Hortenzija paniculata | Julij–oktober | Marec | Režemo na tretjino višine |
| Rododendron | April–maj | Po cvetenju | Ne mara grobe rezi – nežno! |
In potem pridejo napake. Vedno.
- Režemo prepozno. Rastlina že brsti – škoda energije.
- Ne vemo, kaj režemo. Grmovnica, ki cveti na lanskih poganjkih? Ups, brez cvetov boš.
- Rez z žagico iz hoferja – naredi rane kot sekira.
- Obrezovanje v dežju? Raj za glivice. Plesni party.
“V Sloveniji pogosto vidimo prezgodnje obrezovanje, ker ljudje mislijo, da s tem pomagajo rastlini. V resnici ji lahko odvzamejo energijo in cvetenje,” še opozori poznavalec.
Čisto praktično – vodi dnevnik
Ni hec – če si vsako leto zapišeš:
- datum obrezovanja,
- vrsto rastline,
- kako si jo rezal,
- kaj je potem iz tega nastalo …
dobiš lasten priročnik. Z leti postaneš strokovnjak za svoj vrt. In vsaka sezona ti da nove odgovore.
Biodiverziteta in grmovje – gre z roko v roki
V urbanih naseljih – recimo v Šiški, Bežigradu ali Podčetrtku – vsak grm lahko pomeni varno zatočišče. Za čmrlje. Za sinice. Za koristne žuželke.
Zato nove smernice spodbujajo ekološko obrezovanje. Ne režemo vsega. Kaj pustimo. Tudi odmrlo vejo, če je skrita. Ptice bodo vesele.
Tako vrt ni le vizualna razglednica. Je mikroekosistem.
Ne režeš le vej, režeš za prihodnost
To ni pretiravanje. Dober rez pomeni zdrav grm. In zdrav vrt. In manj težav. In več cvetov.
Obrezovanje je spoj logike in občutka – skoraj kot dobra pesem: nekaj moraš vedeti, nekaj moraš začutiti. In če to počneš premišljeno, vsaka veja, ki jo odrežeš, naredi prostor. Ne le za svetlobo – za življenje.
Viri: Biotehniška fakulteta Ljubljana, Zveza društev slovenskih vrtnarjev, Letno poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije (2024), BBC Gardening.
Pripravil: N. Z.
The post Režeš grmovje? POČAKAJ! Večina Slovencev dela to napako vsako pomlad… first appeared on NaDlani.si.
English (US)