Reuters: ECB spričo ameriških carin v revizijo napovedi

Analitiki Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank območja evra bodo v luči uveljavitve t. i. vzajemnih carin na uvoz blaga v ZDA, ki so bistveno višje od pričakovanj, revidirali ocene o rasti BDP in inflaciji. Po pričakovanjih bo negativni učinek tolikšen, da bo vodil v gospodarsko stagnacijo, na spletni strani poroča Reuters.

Analitiki ECB in centralnih bank Evrosistema so v gradivu za razpravo na marčnem zasedanju sveta ECB ocenili, da bi trgovinska vojna z ZDA gospodarsko rast v območju skupne valute znižala za okoli 0,5 odstotne točke, v primeru ostrejših protiukrepov EU pa bi se v približno enaki meri na kratek rok okrepila tudi inflacija.

A odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede uvajanja sektorskih in tudi splošnih carin na uvoz blaga v ZDA, ki jih Trump označuje kot vzajemne, so bistveno presegle pričakovanja in takratne predpostavke, so zapisali pri Reutersu.

Na podlagi pogovorov s štirimi neimenovanimi viri so izvedeli, da so v osrednjem organu evrske denarne politike analitske službe prosili, da za aprilsko zasedanje sveta ECB, ki bo prihodnja sredo in četrtek, pripravijo nove napovedi.

Te naj bi bile že v gradivu za razprave na neformalnem zasedanju finančnih ministrov članic evrskega območja in celotne EU ta konec tedna v Varšavi, predstavljali pa bodo tudi eno od podlag za odločanje nosilcev evrske denarne politike prihodnji teden.

Omenjeni viri, na katere se sklicuje Reuters, se vsi strinjajo, da so marčne napovedi bistveno prenizke in da bi negativni učinek na rast lahko presegel eno odstotno točko. Glede na to, da marčne napovedi ECB za letos pričakujejo vsega 0,9 odstotno gospodarsko rast v območju skupne valute, tudi za prihodnji dve leti pa napovedana rast le malenkost presega enoodstotno, bi to vsaj na kratek rok pomenilo gospodarsko stagnacijo.

S tem bi padli v vodo vsi upi na okrevanje evrskega gospodarstva, ki so se na podlagi nekaterih podatkov začeli krepiti pred Trumpovo carinsko bombo, s katero je pretresel svetovno gospodarstvo.

Obenem pa bi te visoke carine, ki po opozorilih praktično vseh ekonomistov ne temeljijo na nikakršnih vsaj približno strokovnih podlagah, na kratek rok inflacijo zaradi gospodarskega šoka verjetno znižale, na daljši rok pa bi razdrobljenost svetovne trgovine, v katero vodi ameriško ravnanje, lahko cene začela zviševati.

V ECB informacij Reutersa uradno niso komentirali.

V vsakem primeru pa zadnje dogajanje le še krepi prepričanje, da bo svet ECB prihodnji teden šestič zapored in sedmič od od obrata v denarni politiki junija lani znižal evrske obrestne mere. Drugih ukrepov, s katerimi bi začeli dodatno povečevati razpoložljivo likvidnost v finančnem sistemu, naj medtem za zdaj ne bi sprejemali.