Resnica slej ko prej pride na dan. Tudi film “EXODUS 1945: Naša kri” je eden od dokazov za to.

Tokratna kolumna je v znamenju izvrstnega filma, ki mimogrede ni bil financiran s pomočjo države, kjer pogosto Bog ve kam ponikne veliko denarja. Ogledal sem si ga v Trbovljah in glede na temo sem bil prijetno presenečen nad lepim obiskom.

Spomnim se, da sem si kakšno leto nazaj v taistem kinu ogledal dokumentarec Zorana Predina, ki je začuda pritegnil bistveno manj gledalcev. Saj je bil ta dokumentarec za zasavsko okolje bolj »naš«, kot radi rečejo podporniki rdeče zvezde, kot je »naš« film Exodus 1945: Naša kri, o katerem bom tokrat napisal nekaj vtisov. Seveda pa je omenjeni film moj, ker resnici na ljubo nisem nikoli sodil med tako imenovane »naše«, ki prisegajo na Tita, rdečo zvezdo in dandanes na neko dekadentno ali zblujeno ideologijo, ko je zanje naravno (naravni zakoni) nerealno, nerealno (dekadenca) pa naravno.  

Kakorkoli, film Studia Siposh me je za razliko od ideološkega poznavalca filmov in literature Marcela navdušil. Saj sem pričakoval, da me bo zaradi teme, pa tudi zato, ker poznam nekaj drugih filmov tega studia in predvsem zato, ker je glavno vlogo v njem odigral moj prijatelj Jernej Kuntner, za katerega upam, da bo še dobil podobno priložnost, pravzaprav več priložnosti v naši filmski produkciji. Da se z njim ne bo dogajalo, kar se skoraj že ves čas dogaja z njegovim očetom Tonetom Kuntnerjem, ki je odličen igralec, pa zanj ni bilo in še vedno ni pravih priložnosti. Verjetno tudi zato ne, ker ni »naš«.

Premiera filma Exodus 1945: Naša kri. Vir slike: Domovina. Foto; Leon Oblak.

Preden sem si ogledal omenjeni film, sem še enkrat iz svoje knjižne police vzel v roko knjigo Jelke Mrak Dolinar Brazde mojega življenja, ker sem vedel, da se bo vsebina filma dotikala tudi poglavja, katerega priča sta bili tudi Jelka in njena sestra Kristi. Pa še na en drug način sem povezan s tem filmom. Nekdanja JLA mi je določila za kraj služenja vojaškega roka vojašnico v Šentvidu, ki so jo nadeli ime Vojašnica Boris Kidrič. Ki je mimogrede eden od glavnih krivcev za povojne poboje. Zanimivo: v Zagorju ob Savi, kjer živim, imamo še vedno eno od ulic poimenovano po njem. Ko sem pred leti prek VSO na občino poslal prošnjo, da naj ime spremenijo oziroma to ime ulice odstranijo in preimenujejo v ulico Alojza Prašnikarja, ki je ustanovil zdaj žal propadajoče Medijske toplice, sem naletel na gluha ušesa župana Matjaža Švagana. Le kdo bi se zameril borcem za vrednote NOB? No, v tistem letu dni, ko sem kot mladi očka pustil leto dni v Šentvidu, tudi pod razno nisem vedel, da živim, spim in delam v prostorih, ki so bili za mnoge Slovence po vojni zadnje mesto, od koder so jih potem poslali na množična povojna morišča takratne rdeče oblasti s Titom na čelu.

Zato sem s tako večjim veseljem in pričakovanjem odšel na ogled filma Exodus 1945: Naša kri. Veselje je hitro zamenjala žalost in solzne oči, ki se utrnejo, ko prek filma vidiš, kaj se je dogajalo slovenskim dušam v zadnjih izdihljajih vojne in po njej. Moja pričakovanja glede filma so bila v celoti izpolnjena. Končno smo tudi pri nas, po filmu Skriti spomin Angele Vode, ki je mimogrede trpela v istem zaporu kot Jelka Mrak Dolinar in njena sestra Kristi, v Rajhenburgu (kjer so trpinčenje ženskih političnih zapornic tudi za dolga desetletja zamolčali), dobili film, ki se je natančno in slikovito dotaknil tragedije, ki se je mnogim Slovencem zgodila po drugi svetovni vojni in že tudi med njo.

Zato sem resnično vesel, da je filmska ekipa v filmu Exodus 1945 tako prvorazredno upodobila kruti čas konca druge svetovne vojne, neizmerno požrtvovalnost Jelke in njene sestre v skrbi za ranjence in težko osebno odločitev (ki pa je vendarle rešila veliko Slovencev), zdravnika dr. Valentina Meršola, ki ga je odlično upodobil Jernej Kuntner, in dr. Janeza Janeža, ki ga je prav tako odlično upodobil Matevž Müller.

Po ogledu tega filma, zdaj že komaj čakam, da se Studio Siposh loti nadaljevanja. Niti najmanj ne dvomim, da bo tudi ta film odličen. Ne le kar zadeva odigrane vloge, tudi glede tehničnega vidika in tudi z razkritjem resnice, ki nam je bila dolga desetletja zakrita ali zamolčana. Kakopak bi nekateri še vedno radi, da bi bila zakrita in zamolčana, ampak, ne bo vam uspelo!

The post Resnica slej ko prej pride na dan. Tudi film “EXODUS 1945: Naša kri” je eden od dokazov za to. appeared first on Slovenec.