Rešitev za Trbiški gozd bi želeli poiskati skupaj

Kontroverze okrog upravljanja Trbiškega gozda, povezane s pravico do sečnje, so zapletene, hkrati pa občutljive: zato se mora razprava o tej temi vrniti na institucionalno raven, s transparentnim in konstruktivnim pristopom, je prepričana Giulia Massolino, deželna svetnica Pakta za avtonomijo, ki je zato predlagala, naj se s temo ter vpletenimi akterji seznani pristojni odbor deželnega sveta. Pri pobudi sta jo podprla še Marko Pisani (Slovenska skupnost) in Massimo Mentil (Demokratska stranka).

Marca smo poročali, da približno 650 družin in enajst vaških skupnosti od leta 2023 ne more več uresničevati pravice do sečnje v Trbiškem gozdu, ki so jo pred tem neprekinjeno uživali več stoletij. Trbiški gozd je uradno last državnega Sklada za verske objekte (FEC) v okviru italijanskega notranjega ministrstva, z njim pa upravlja trbiški oddelek karabinjerjev za biotsko raznovrstnost. Predstavniki vaških skupnosti, ki so se marca sestali na skupščini, so dejali, da je težava nastala, ko so upravitelji enostransko uvedli nove predpise in imetnikom služnostnih pravic naprtili dodatne obveznosti, ob tem pa tudi določili novo odkupno ceno lesa. Lokalne vaške skupnosti so vse to označile za nesprejemljivo.

Massolino je ob vložitvi predloga za sklic odbora poudarila, da služnostne pravice že stoletja odigravajo pomembno gospodarsko, družbenokulturno in okoljsko vlogo ter da so zaradi tega temeljnega pomena za lokalne skupnosti v občinah Trbiž, Naborjet - Ovčja vas in Tablja. »Priča smo občutljivemu vprašanju, v katerem se prepletajo različni vidiki: trajnostno gospodarjenje z gozdovi, varstvo biotske raznovrstnosti in spoštovanje zgodovinskih pravic skupnosti,« je dejala predstavnica avtonomistične stranke in ob tem izrazila željo, da bi se pri obravnavi te teme izognili poenostavljanju, ideološkim konfliktom ali politični instrumentalizaciji.

Vpleteni akterji naj se soočijo

Massolino, Mentil in Pisani upajo, da bodo z zasedanjem pristojnega deželnega odbora pojasnili več vidikov, kot so stanje gozdnega načrtovanja, ki ga Dežela FJK trenutno posodablja, upravljanje služnostnih pravic, zlasti tiste do sečnje, odnos med zaščito okolja in trajnostno rabo gozdov, vključenost lokalnih skupnosti v procese odločanja. Vse to, da bi se pri upravljanju Trbiškega gozda – tudi z upoštevanjem medgeneracijske pravičnosti in obnovljivosti virov – preseglo utesnjujoč koncept, ki predvideva izključno sečnjo ali pa izključno ohranjanje gozda.

Želja je, da bi se soočili vpleteni akterji – predstavniki institucij, upravitelji gozda, izvedenci ter predstavniki lokalnih skupnosti ter imetnikov služnostnih pravic – in skupaj našli rešitve, ki bi ustrezale vsem in s katerimi bi Trbiški gozd spet »postal kraj ravnotežja, ne pa konflikta«.

»Gozdovi so skupno dobro izjemne vrednosti ter javnega in splošnega interesa, zato jih je treba uporabljati in varovati z najvišjo stopnjo skrbnosti, hkrati pa je nujno preprečiti morebitne zlorabe in zagotoviti, da zgodovinske služnostne pravice ohranijo svoje funkcije, povezane s primarnimi potrebami skupnosti, ne pa da se jih izkrivlja,« je sklenila Massolino.