Res veste, kaj kupujete? Razkrivamo velike razlike v označevanju hrane med Hoferjem, Sparom, Lidlom in drugimi trgovci

Kot poročajo na Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave, so pri sedmih trgovcih preverili, kako transparentno je označeno poreklo osnovnih živil. Analiza je zajela trgovine Hofer, Spar, Mercator, Lidl, Eurospin, Tuš in Jager v Ljubljani in na Štajerskem.

Najbolje označena meso in jajca

Preverili so enajst osnovnih živil, med njimi basmati riž, belo moko tipa 500, rezani beli kruh, beli sladkor, jajca velikosti M, mleto kavo, trajno polnomastno mleko, mleto goveje meso, orehe, sir gauda in sončnično olje. V ocenjevanje so vključili trgovske znamke in tipične blagovne znamke proizvajalcev. Poreklo je predstavljalo 60 odstotkov ocene, sledljivost pa 40 odstotkov.

Kot navajajo, so bila najbolj dosledno in jasno označena meso in jajca. Za ti skupini živil namreč uredba EU 1169/2011 določa obvezno navedbo informacij o poreklu. Posledično so vsi vključeni trgovci in znamke pri teh merilih prejeli oceno zelo dobro. Rezultati po njihovih navedbah potrjujejo, da obvezno označevanje potrošnikom omogoča jasnejši vpogled v izvor izdelka in lažjo izbiro.

Fotografija je smbolična; vir: Shutterstock

Nejasnosti pri mleku, sladkorju in kruhu

Drugače je pri živilih, za katera zakonodaja ne zahteva obvezne navedbe porekla, kot so mleko, sladkor in kruh. Pogosto so zasledili zgolj splošne oznake, kot sta »EU« ali »izven EU«, ki ne razkrivajo konkretne države izvora.

Pri mleku so ugotovili razlike med znamkami. Pri nekaterih je bila navedena le ovalna oznaka obrata polnjenja, ki pove, kje je bilo mleko polnjeno, ne pa tudi, od kod izvira surovo mleko. Pri drugih izdelkih je bila informacija jasneje zapisana, na primer navedba slovenskega porekla surovega mleka in države polnjenja.

Pri belem kruhu v rezinah je bil podatek o poreklu moke naveden le pri enem izdelku, medtem ko pri večini ta informacija ni bila zapisana. Podobno je bilo pri siru gauda, kjer je poreklo mleka navedel le en trgovec. Pri belem sladkorju je bila navedba porekla redka in pogosto omejena zgolj na širšo oznako EU.

Pozitivne izjeme pri orehih in rižu

Pozitivno so ocenili označevanje pri orehih, kjer so vsi pregledani izdelki imeli jasno navedeno poreklo. Tudi pri rižu je bila večina izdelkov opremljena z označbo države izvora, ki je bila v večini primerov azijska.

Razlike med trgovci

Analiza kaže, da blagovne znamke proizvajalcev niso bile bistveno bolj transparentne od trgovskih znamk. Med trgovci so se pokazale razlike, pri čemer sta se Hofer in Spar po navedbah avtorjev raziskave odrezala bolje od ostalih, vendar pri nobenem trgovcu niso zaznali dosledno preglednega označevanja za vse preverjene izdelke.

Kot poudarjajo na Potrošnikovem zoomu, ima večina trgovcev še prostor za izboljšave, predvsem pri jasnejšem navajanju porekla osnovnih sestavin in večji preglednosti celotne verige od pridelave do prodaje.

Napisal: K. J.

Vir: Freepik, Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave

The post Res veste, kaj kupujete? Razkrivamo velike razlike v označevanju hrane med Hoferjem, Sparom, Lidlom in drugimi trgovci first appeared on NaDlani.si.