Rekord se je z Domnom Prevcem vrnil pod Ponce (kronologija)

Skakalni šport se je v Planici začel razvijati zgodaj. Od 20-metrske skakalnice leta 1930 je z domačim inženirskim znanjem prerasla v dolino svetovnih rekordov. Nato je primat prevzel Vikersund. Planiški prireditelji so si dolgo želeli rekord nazaj, letos so se jim končno vse poklopilo. Na zadnji tekmi sezone je Domen Prevc poletel do 254,5 meta.

1930 – Planica je dobila prvo 20-metrsko skakalnico, ki je stala ob cesti med Bloudkovo velikanko in zapuščenima skakalnicama pri železniški postaji v Ratečah.

1931 – Na pobudo takratnega generalnega tajnika jugoslovanske zveze za zimske športe Josa Gorca iz ljubljanskega športnega kluba Ilirija so v Planici odprli Dom Ilirija z bazenom in s teniškim igriščem, danes znan kot Dom Planica.

1932 – Joso Gorec je klubskemu kolegu Stanku Bloudku naročil načrt za 80-metrsko skakalnico. Bloudek je narisal načrte in v dolini pod Poncami poiskal lokacijo, kjer skakalnica stoji še danes. A naslednje leto je gradbenik in alpinist Ivan Rožman narisal načrt za 90-metrsko skakalnico in odločili so se za izgradnjo skakalnice po Rožmanovem načrtu.

1933 – Skakalnico – velikanko pod Poncami so začeli graditi oktobra, decembra pa so bila dela že končana. Gradnjo je financiral avtor načrta skakalnice Ivan Rožman.

4. februar 1934 – Na 90-metrski velikanki so pripravili prvo tekmo, državno prvenstvo Kraljevine Jugoslavije. Zmagovalec Ljubljančan Franc Palme je s 55 in 60 metri postavil rekorda skakalnice in hkrati državna rekorda.

25. marec 1934 – Na prvem mednarodnem tekmovanju na velikanki je padel svetovni rekord, prvi planiški. Z 92 metri je zmagal Norvežan Birger Ruud.

marec 1935 – Na drugem mednarodnem tekmovanju v Planici so skakalci dosegli štiri svetovne rekorde, najdaljši Norvežana Reidarja Andersena je meril 99 metrov.

1935 – Stanko Bloudek je prerisal profil velikanke, ki so jo nato ustrezno popravili, kar je omogočilo še daljše skoke. Nato je bil glavni inženir pri povečevanju in posodabljanju skakalnic v Planici vse do leta 1959, velikanka je postala znana kot Bloudkova velikanka. Ivan Rožman pa se je zaradi spora o originalnem avtorstvu te skakalnice za vedno umaknil iz Planice.

15. marec 1936 – Avstrijec Sepp Bradl je v Planici kot prvi človek v zgodovini poletel prek 100 metrov. Doskočil je pri 101,5 metra. Mednarodna smučarska zveza (Fis) je sicer skoke na planiški velikanki prepovedala, češ da naprava ni varna.

1938 – Na kongresu Fisa v Helsinkih je Joso Gorec dosegel, da je Fis dovolil polete na planiški velikanki, a le v “študijske namene”. Marca je na mednarodni tekmi Sepp Bradl s 107 metri dosegel nov svetovni rekord.

1. marec 1941 – Na mednarodnem tekmovanju na Bloudkovi velikanki je tik pred okupacijo kraljevine Jugoslavije “padlo” kar pet svetovnih rekordov. Poleg domačih so nastopili le še nemški skakalci, najdaljši skok Rudija Gehringa je meril 118 metrov.

marec 1947 – Po šestletnem premoru zaradi vojne so na Bloudkovi velikanki znova priredili mednarodno tekmo. Zmagal je Rudi Finžgar, ki je kot prvi Slovenec preskočil 100-metrsko znamko in pristal pri 102 metrih.

marec 1948 – Padel je zadnji svetovni rekord na “stari” Bloudkovi velikanki. Dosegel ga je Švicar Fritz Tschannen s 120 metri. Pri isti dolžini je doskočil tudi Mojstrančan Janez Polda, ki pa je padel.

marec 1949 – Odprli so novozgrajeno srednjo 90-metrsko skakalnico, ki jo je skonstruiral Stanko Bloudek. Na prvi mednarodni tekmi je zmagal Janez Polda.

1951 – Na Bloudkovi velikanki se je podrlo hrbtišče iz stebrov. V naslednjih dveh letih so velikanko obnavljali in povečali.

1952 – Stanko Bloudek je v Planici skonstruiral tri majhne skakalnice, ki so jih porušili leta 2013 in jih na istem mestu nadomestili s tremi novimi.

marec 1954 – Na prenovljeni, zdaj 125-metrski Bloudkovi velikanki, so prvič izpeljali mednarodno tekmovanje, zmagal je Finec Ossi Laaksonen. Ob velikanki so odprli tudi nov betonski sodniški stolp z leseno fasado.

marec 1957 – Na znova povečani velikanki je Nemec Helmut Recknagel s 124 metri izboljšal rekord naprave.

marec 1960 – Ob obisku jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita pod Poncami so v Planici odprli nov RTV-stolp, zbralo se je 30 tisoč ljudi. Helmut Recknagel je s 127 metri znova izboljšal rekord naprave.

marec 1966 – Jiri Raška iz Češkoslovaške je s 130 metri izboljšal rekord Bloudkove velikanke.

1967 – Po načrtih bratov Lada in Janeza Goriška se je v Planici začela gradnja nove letalnice s K-točko 153 metrov. Gradnja je trajala dve leti.

marec 1969 – Na otvoritveni tekmi na novi letalnici bratov Gorišek je padlo pet svetovnih rekordov. Zadnjega, 165 metrov, je dosegel Nemec Manfred Wolf. V treh dneh tekmovanja se je zbralo 90.000 gledalcev.

marec 1972 – Na letalnici bratov Gorišek so prvič v zgodovini organizirali svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, zmagal je Švicar Walter Steiner. Planica je sicer izgubila primat svetovnega rekorda, saj je Nemec Heinz Wossipiwo v Oberstdorfu poletel do 169 metrov.

marec 1974 – Na letalnici bratov Gorišek je Švicar Walter Steiner s 169 metri izenačil svetovni rekord.

marec 1977 – Slovenec Bogdan Norčič je kot predtekmovalec z najvišjega naleta letalnice bratov Gorišek poletel 181 metrov, kar bi bil nov svetovni rekord, a je z rokami podrsal po snegu. Zatem je Avstrijec Reinhold Bachler s 172 metri postavil nov uraden rekord naprave.

marec 1979 – Nemec Klaus Ostwald je s 176 metri na letalnici bratov Gorišek izenačil svetovni rekord Tonija Innauerja iz leta 1976 v Oberstdorfu. Ansambel bratov Avsenik je pod Poncami premierno zaigral danes legendarno skladbo Planica, Planica.

marec 1980 – Planica je prvič gostila tekme svetovnega pokala.

december 1984 – v Planici so prvič priredili tekmo nordijskih kombinatorcev za svetovni pokal, zmagal je Norvežan Geir Andersen.

17. marec 1994 – V Planici so prvič presegli drugo magično mejo v smučarskih poletih – 200 metrov. Finec Toni Nieminen je pristal pri 203 metrih. Že pred njim je Avstrijec Andreas Goldberger poletel 202 metra, a po snegu podrsal z rokami.

marec 1997 – Planiške tekme svetovnega pokala si je skupaj ogledalo rekordnih 130.000 obiskovalcev.

marec 1998 – Več deset tisoč gledalcev je pospremilo zaključek svetovnega pokala, na katerem si je Slovenec Primož Peterka zagotovil veliki kristalni globus. Japonec Noriaki Kasai je s 147,5 metra postavil zadnji rekord na stari Bloudkovi velikanki.

februar 2000 – Prvič so v Planici organizirali tekme celinskega pokala v smučarskem teku. Prvo preizkušnjo je dobil Matej Soklič. Leto kasneje je 3. marca zmago na domačih tleh na 5 km slavila tudi najboljša tekačica v zgodovini Slovenije Petra Majdič.

december 2001 – Bloudkova velikanka se je podrla; zrušili so se betonski temelji in leseno hrbtišče. Zadnje mednarodno tekmovanje in sploh zadnji skok na stari napravi se je zgodil prav tega leta, Slovenija pa je bila naslednjih deset let brez 120-metrske skakalnice.

marec 2004 – V Planici so prvič na SP v poletih izvedli tudi ekipno tekmo. Zmagali so Norvežani.

20. marec 2005 – Padel je doslej zadnji svetovni rekord v Planici. Norvežan Björn Einar Romören je poletel do 239 metrov. Finski mojster Janne Ahonen pri poletu 240 m ni obstal na nogah. Niz planiških rekordov je šele februarja 2011 prekinil norveški Vikersund.

2009 – Na zahtevo Fisa so pod Poncami zgradili novo sedežnico, sicer bi lahko Planica izgubila tekme najvišjega ranga. Nadomestila je več kot 50 let staro Bloudkovo tirno vzpenjačo, imenovano tudi Hugo, ki ni več zadostovala standardom Fisa.

2011 – Slovenska vlada je z Nordijskim centrom Planica podpisala pogodbo o temeljiti prenovi nordijskega centra in vseh skakalnic. Julija so začeli rušiti televizijski in sodniški stolp ter naleta Bloudkove velikanke.

31. maj 2012 – Slovenija oziroma Planica je bila prvič neuspešna v boju za organizacijo nordijskega SP, so odločili delegati na 48. kongresu Fisa. Tokrat si je želela izvedbo leta 2017.

14. oktober 2012 – V Planici so slovesno odprli novo veliko skakalnico (HS139), ki je zrasla na podrtiji stare Bloudkove velikanke. Stoji na istem mestu kot stara naprava, arhitekti so ohranili tipičen Bloudkov lok hrbtišča. Odprli so tudi novo srednjo napravo (HS104). Ta je nadomestila 90-metrsko, ki je nekoč stala 100 metrov stran. Projektant krivulje obeh skakalnic je bil Klemen Kobal, gradnja je trajala 15 mesecev.

16. oktober 2012 – Izvršni odbor Smučarske zveze Slovenije je potrdil novo kandidaturo za organizacijo nordijskega SP – tokrat za leto 2019.

januar in februar 2013 – V Planici so v prenovljenem nordijskem centru organizirali prve tekme v nordijski kombinaciji po letu 2007. Tokrat prvič v zgodovini v celinskem pokalu. V tem so pod Poncami nastopali tudi med letoma 2015 in 2020 in skupno priredili 14 tekem.

2013 – Začela se je prenova letalnice bratov Gorišek, ki so jo končali do finala sezone 2014/2015. Na tej napravi je bilo doslej skupaj doseženih 28 svetovnih rekordov. Na njej so prvič v zgodovini poleteli čez 160, 170, 180, 190, 200, 210, 220 in 230 metrov, v nekaterih primerih s padcem.

18. april 2013 – Vlada RS je dala soglasje kandidaturi Planice za SP v nordijskem smučanju za leto 2019.

2014 – Po 16 letih so na prenovljeni Bloudkovi velikanki znova izvedli tekme za svetovni pokal. Anže Lanišek je s 149 metrov dolgim skokom postavil rekord nove naprave. Istega leta je Planica prvič gostila ženske tekme svetovnega pokala. Zadnjo tekmo sezone je dobil Peter Prevc.

5. junij 2014 – Planici na kongresu Fisa tudi v drugo ni uspelo s kandidaturo za SP v nordijskem smučanju; tokrat za leto 2019.

16. marec 2015 – Po dveh letih so odprli prenovljeno letalnico bratov Gorišek, ki naj bi omogočala polete prek 250 metrov. Že na prvi tekmi so se letalci tej dolžini povsem približali. Peter Prevc je 20. marca 2015 pristal pri 248,5 metra in dosegel rekord naprave.

11. december 2015 – Štiri leta po podpisu pogodbe so odprli novi Nordijski center Planica. Sodobno športno središče obsega skakalni del z osmimi skakalnicami in tekaški center, omogoča treninge na prostem in v dvorani. Uredili so rolkarsko progo in sedem kilometrov homologiranih tekaških prog z navezavo na obstoječe rekreativne proge, ki jih je v okolici za okoli 40 kilometrov.

januar 2016 – Prvič po desetih letih so v Planici organizirali mednarodne tekme v smučarskem teku, tokrat v prenovljenem nordijskem centru. Sploh prvi tekmi za svetovni pokal v smučarskem teku sta bili na sporedu 16. in 17. januarja, najboljšo slovensko uvrstitev pa je dosegla Vesna Fabjan, ki je bila v sprintu sedma.

20. marec 2016 – Peter Prevc je ob koncu rekordne sezone v zgodovini svetovnega pokala, ko je premikal mejnike, v Planici visoko dvignil še veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku in mali kristalni globus za zmago v poletih.

10. junij 2016 – Planici na kongresu Fisa v mehiškem Cancunu z novim planiškim centrom še tretjič ni uspelo v boju za organizacijo SP v nordijskem smučanju; tokrat leta 2021.

21. november 2016 – Izvršni odbor Smučarske zveze Slovenije je potrdil, da bo Planica na kongresu Fisa vnovič kandidirala za izvedbo SP v nordijskem smučanju leta 2023.

25. marec 2017 – Poljak Kamil Stoch je na ekipni tekmi pristal pri 251,5 metra, vendar je pri tem podrsal. Sodniki so njegov skok ocenili kot uspešen in dosegel je uradni rekord letalnice. Avstrijec Stefan Kraft je dan pozneje z zmago na tekmi z eno serijo dokončno osvojil veliki kristalni globus in malega v poletih.

september 2017 – V Planici so prvič organizirali moško tekmo najvišjega ranga v poletni veliki nagradi v nordijski kombinaciji. Ta je, zgolj v moški konkurenci, potekala tudi v letih 2018 in 2019.

januar 2018 – Naslednje tekme svetovnega pokala v smučarskem teku so v Planici organizirali 20. in 21. januarja. Na razdalji je takrat 22-letna Anamarija Lampič zasedla 12. mesto, v sprintu pa 13.

22. marec 2018 – Poljak Kamil Stoch je v Planico prišel kot skupni zmagovalec svetovnega pokala, Robert Kranjec pa se je v kvalifikacijah s poletom, dolgim 238 m, zapisal v zgodovino kot prvi, ki je 200-krat dosegel 200-metrsko znamko. Avstrijec Gregor Schlierenzauer je pristal pri 253,5 metra, kar bi bil novi rekord planiške letalnice in izenačen svetovni rekord, a je pri pristanku podrsal z obema rokama.

17. maj 2018 – Planica je na kongresu Fisa v Grčiji v četrtem poskusu kandidature le dobila organizacijo nordijskega SP za leto 2023.

23. marec 2019 – Slovenija je v postavi Timi Zajc, Domen Prevc, Peter Prevc in Anže Semenič na zadnji ekipni tekmi jubilejne, 40. sezone svetovnega pokala zasedla tretje mesto, planiški praznik pa je minil v znamenju slovesa enega najboljših slovenskih skakalcev Roberta Kranjca. Leteči Kranjec je še zadnjič poletel v dolini pod Poncami in svojo rekordno znamko poletov prek 200 metrov premaknil na 212.

december 2019 – Zadnje tekme svetovnega pokala v smučarskem teku pa so v Planici organizirali 21. in 22. decembra. Takrat je domače navijače razveselila Anamarija Lampič s petim mestom v finalu sprinta v drsalni tehniki. V ekipnem sprintu je bila Lampič s Katjo Višnar osma. Do tega trenutka so v Planici organizirali 12 tekem za svetovni pokal v tej panogi.

12. marec 2020 – Direktor svetovnega pokala v smučarskih skokih Walter Hofer je zaradi koronske pandemije v Trondheimu predčasno končal sezono svetovnega pokala 2019/20 in prestavil tudi SP v poletih v Planici.

25. maj 2020 – Svet Fisa je na videokonferenci potrdil koledar za sezono 2020/21 in nanj kar dvakrat umestil Planico. SP v poletih med 11. in 13. decembrom ter finale sezone med 26. in 28. marcem 2021.

3. december 2020 – Organizatorji SP v poletih so sprejeli končno odločitev, da obisk zaradi koronske pandemije gledalcem ne bo omogočen. Primorani so bili opustiti tudi idejo o dostopu obiskovalcev z osebnimi avtomobili. Prvič so tekme SP pod Poncami potekale v popoldanskem času pod reflektorji.

12. in 13. december 2020 – Na sedmem SP v poletih v Planici sta se zlatih kolajn veselila Nemec Karl Geiger med posamezniki ter norveška četverica na ekipni tekmi.

4. marec 2021 – Smučarska zveza Slovenije si je po odpovedi svetovnega pokala na Norveškem močno prizadevala, da omogoči dodatne tekme v Planici. S Fisom je sklenila dogovor, da bo v dolini pod Poncami ena dodatna tekma na finalu sezone. Planica je tako ob koncu sezone na letalnici bratov Gorišek gostila tri posamične in eno ekipno tekmo.

29. marec 2021 – Tako kot na decembrski tudi na marčevski prireditvi gledalcev zaradi omejitve okužb z novim koronavirusom ni bilo. Planiški vikend je zaznamoval grd padec Norvežana Daniela Andreja Tandeja v poskusni seriji, ki pa je imel srečen epilog. Slovenija je finale sezone končala z dvema četrtima mestoma, najprej na ekipni tekmi, nato pa je tik za zmagovalnim odrom na posamični končal še Domen Prevc.

10. januar 2022 – Organizacijski komite Planica je odpovedal tekme svetovnega pokala v teku na smučeh in nordijski kombinaciji, ki bi morale biti 22. in 23. januarja in služiti kot zadnja priprava na OI v Pekingu ter generalka pred domačim SP v Planici prihodnje leto. Kot razlog so navedli skokovit porast okužb s covidom-19 v državi.

februar 2022 – Generalka pred SP je v smučarskem teku potekala zgolj v mladinski konkurenci in alpskem pokalu, organizirali pa so skupaj 12 tekmovanj v različnih disciplinah, s katerimi so preverili stanje prog. Skupna dolžina tekaških prog v Planici sicer znaša 25 kilometrov – razprostirajo se med Ratečami, Planico in Tamarjem med 800 in 1100 metri nadmorske višine.

28. februar 2022 – Organizatorji finala svetovnega pokala v Planici so napovedali, da bodo začeli prodajo vstopnic brez omejitev, povezanih s koronsko pandemijo. Nazadnje so skakalci na letalnici bratov Gorišek ob koncu sezone s podporo navijačev leteli marca 2019.

27. marec 2022 – S skupno zmago Japonca Ryoyuja Kobayashija v 43. sezoni svetovnega pokala v smučarskih skokih se je v Planici končal štiridnevni skakalni praznik, ki je po dveletnem koronskem premoru v dolino pod Poncami privabil kar 59.000 gledalcev. Za njihovo veselje so z uspešnimi nastopi poskrbeli slovenski letalci. Na prvi tekmi je zmagal Žiga Jelar pred Petrom Prevcem, Anžetom Laniškom in Timijem Zajcem, omenjena četverica je dobila ekipno tekmo, zadnji dan pa je na stopničkah končal Peter Prevc, Jelar pa je osvojil mali kristalni globus za polete. V svetovnem pokalu so v Planici doslej organizirali 101 tekmo.

3. maj 2022 – Pristojno ministrstvo je zaradi SP v nordijskem smučanju prestavilo zimske šolske počitnice, ki so običajno konec februarja. V šolskem letu 2022/23 pa se bodo za prvo polovico države začele 30. januarja, za drugo pa 6. februarja.

21. september 2022 – Začetek prodaje vstopnic za nordijsko SP. “Naša želja je med 150 in 200 tisoč obiskovalcev na prireditvi, ki bodo ponesli dober glas o organizaciji in Sloveniji v svet,” je ob tem povedal predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar.

januar 2023 – Planica je bila gostiteljica skakalnih tekem na Olimpijskem festivalu evropske mladine (Ofem) v italijanski Furlaniji Julijski Krajini.

21. februar 2023 – V središču Kranjske Gore so slovesno odprli največji športni dogodek v Sloveniji, 43. svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici. V dolini pod Poncami se je za svetovne naslove borilo več kot 2000 športnikov v smučarskih skokih, teku in kombinaciji. Organizatorji so obljubili športni spektakel brez primere in napovedali med 150 in 200 tisoč obiskovalcev.

5. marec 2023 – V Planici se je končalo SP v nordijskem smučanju. Kljub precej slabšemu obisku od pričakovanj so bili organizatorji zadovoljni s končnim izkupičkom dogodka. Približno 2000 športnikov in spremljevalcev iz 64 držav se je potegovalo za 24 kompletov kolajn. Slovenci so osvojili tri, Timi Zajc je postal svetovni prvak, pod prvo ekipno zlato kolajno v zgodovini so se podpisali Zajc, Anže Lanišek, Žiga Jelar in Lovro Kos, na tekmi mešanih ekip pa sta Lanišek in Zajc skupaj z Niko Križnar in Emo Klinec prišla do bronaste kolajne.

2. april 2023 – Za konec 44. sezone svetovnega pokala je Planica ponudila povsem drugačno sliko kot na minulem SP. V dolino pod Poncami so se spet v večjem številu zgrnili gledalci, ki so uživali v uspehih slovenskih letalcev. Anže Lanišek je sezono kronal s skupnim tretjim mestom, tretji so bili Slovenci tudi v pokalu narodov. Zadnji dan sezone je slavil Timi Zajc.

24. marec 2024 – Novost v Planici je bil finale sezone smučarskih skakalk, ko je Nika Prevc pred domačimi navijači prejela veliki kristalni globus. Vrhunec vikenda pa je bilo slovo najuspešnejšega slovenskega skakalca v zgodovini, Petra Prevca. Zadnji skok na letalnici bratov Gorišek je končal v objemu družine in reprezentančnih kolegov. Slovo je že v petek začinil s prvo zmago po več kot štirih letih. Dan kasneje so Avstrijci dobili ekipno tekmo z eno serijo pred Slovenci, zadnji dan pa je Domen Prevc zasedel drugo mesto.

30. marec 2025 – Domen Prevc je na zadnji tekmi finala sezone poletel do novega svetovnega rekorda, ki zdaj znaša 254,5 metra. Prvo planiško tekmo je Slovenija slavila dvojno zmago s Prevcem in Anžetom Laniškom, Prevc je z uspehom osvojil tudi mali kristalni globus za najboljšega letalca sezone. Ekipna tekma na letalnici se je končala z le tretjim mestom za nerazpoložene Slovence, zadnji dan pod Poncami pa so domači junaki poskrbeli za novo dvojno slavje, le da je zmagal Lanišek pred novim rekorderjem Prevcem.