Regres 2025: Zakaj bo letos višji – in komu ga sploh ne bodo izplačali?

3 days ago 15

ARTICLE AD

Pomlad v Sloveniji ne prinaša samo cvetočih dreves in polnih kavarn. Za okoli 180.000 javnih uslužbencev ima april in maj poseben pomen – čas, ko na račune prispe regres. Letošnji bo – pazite – nekoliko bolj radodaren.

1.341,61 evra bruto. Toliko znaša regres za letni dopust, ki ga bodo javni uslužbenci prejeli za leto 2025. Višina ni naključna – sledi formuli, zapisani v aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti: 5 % nad minimalno plačo.

In minimalna plača? Ta trenutno znaša 1.277,72 evra – zvišana po januarski uskladitvi. In z njo tudi regres. Tako navaja Uradni list RS, št. 99/24, ki je bil objavljen konec marca.

Kdaj prihaja? Odgovor: (najkasneje) z aprilskimi plačami

Z zakonom je jasno: regres mora biti izplačan najpozneje ob izplačilu plače za april. To pomeni, da ga bodo večina zaposlenih v državni in lokalni upravi prejela v maju – nekje med 10. in 20., odvisno od sistema in občine.

Čeprav obstaja možnost zgodnejšega izplačila, se po izkušnjah to zgodi redko. A za zaposlene pri uporabnikih proračuna, ki uporabljajo informacijski sistem MFERAC, ni dvoma – tam zadeve tečejo po urniku.

Tudi letos pričakujemo, da bodo vsi proračunski uporabniki, ki so v sistemu MFERAC, regres prejeli v maju. Tudi v občinah, kot so Žalec, Trebnje ali Ajdovščina, kjer so v preteklih letih izplačila prihajala zgodaj, letos ne napovedujejo sprememb.

Kazni niso le formalnost. So zelo konkretne številke.

Čeprav je regres nekaj, kar večina jemlje kot samoumevno – zakon pravi drugače. Če delodajalec regresa ne izplača, mu grozijo kar zajetne kazni.

Kaj to pomeni konkretno?

3.000 do 20.000 evrov globe za pravne osebe z več kot 10 zaposlenimi
1.500 do 8.000 evrov za manjše delodajalce
450 do 2.000 evrov za odgovorne osebe

To ni vse. Po podatkih Ministrstva za delo lahko pride tudi do administrativnih posledic: omejitev pri sodelovanju v javnih razpisih, prepoved zaposlovanja tujcev ali celo ustanavljanja novih podjetij. V skrajnem primeru lahko podjetje izgubi pravico do državnih spodbud – kar ni redkost, pravijo na portal.minimax.si.

“Regres ni luksuz, je pravica. Njegovo neizplačilo je lahko znak sistemskih težav podjetja,” so opozorili v zvezi ZSSS.

Zakaj je regres tako pomemben?

Vpeljan je bil kot del socialnega dogovora še v obdobju nekdanje Jugoslavije – sprva kot nadomestilo za počitnice, danes pa predstavlja enega ključnih elementov delavske varnosti. Po letu 2000 se je njegova obveznost vključila v Zakon o delovnih razmerjih – najprej z možnostjo pogajanj, kasneje kot zakonska dolžnost.

Zadnja večja razprava o regresu se je pojavila leta 2012, ko je zaradi varčevalnih ukrepov takratna vlada želela regres v javnem sektorju delno zamrzniti. Spomnimo – predlog je takrat sprožil ostre proteste sindikatov, med drugim tudi v Kranju in Mariboru.

Kdo ga prejme? (In kdo ne.)

Po 131. členu ZDR-1 ima vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta, pravico tudi do regresa. Ne glede na to, ali bo dopust dejansko izkoristil ali ne.

Seveda obstajajo izjeme.

Če ima zaposleni sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas zaradi osebnih razlogov (npr. študent, starš s krajšim delovnim časom), se regres sorazmerno zniža. Vendar pozor – če je skrajšan delovni čas posledica odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (npr. invalidi), ima oseba pravico do celotnega regresa.

Na portalu saop.si so to zapisali precej jasno: “Regres ne sme biti predmet subjektivnih odločitev delodajalcev. Višina je stvar formule, ne naklonjenosti.”

V zasebnem sektorju? Slika je bolj pisana.

Čeprav javni sektor deluje bolj urejeno, je v zasebnem sektorju slika precej bolj raznolika. Inšpektorat za delo v letnih poročilih že več let izpostavlja, da je neizplačilo regresa ena najpogostejših kršitev v delovnih razmerjih.

V letnem poročilu za leto 2024, ki ga je objavila Inšpekcija RS za delo, je zapisano, da je bilo zaznanih več kot 1.800 primerov kršitev, povezanih z izplačili regresa. Najpogosteje v gradbeništvu, gostinstvu in manjših storitvenih dejavnostih.

Težava je pogosto v likvidnosti podjetij. A to ni izgovor. Regres je pravica, ki jo mora delodajalec zagotoviti.

Če podjetje nima denarja, kaj potem?

Obstaja možnost odloga – a samo ob jasnih pogojih.

Zakon omogoča zamik izplačila regresa, če podjetje dokaže resne likvidnostne težave. A tudi takrat je rok postavljen – najkasneje do 1. novembra. Zamud po tem datumu zakon ne dovoljuje.

Tak primer se je zgodil leta 2023 v podjetju Kovinar v Slovenskih Konjicah. Zaradi blokiranih računov so zaposleni regres prejeli šele konec oktobra. Po posredovanju sindikata in dogovoru z DURS-om.

Ni (samo) denar. Je sporočilo.

Regres ni zgolj še en mesečni prejemek. Je simbol – priznanje dela in spoštovanje pravic. Če se v koledarju nekaj mesecev sveti dopust, potem je regres tisto, kar da dopustu smisel. In možnost.

Država si s spoštovanjem teh pravil ne gradi le formalne pravne države – temveč tudi zaupanje. Med delavcem in sistemom.

Naj bo torej letošnji regres več kot številka – naj bo opomnik, da pravice niso samoumevne. In da jih je treba – vsako leto znova – potrditi.

Vir: