Recenzija: Petra Onderuf Quartet – An Odd Time of Day (Kaipati Records, 2025)

Petra Onderuf je glasbenica in skladateljica, ki je odraščala na Slovaškem, sedaj pa že leta živi v Sloveniji. Svoje muzikalno izobraževanje in tehnično ubranost v violini je pridobila s študijem klasične glasbe in udeležbo na delavnicah po Evropi, diplomirala pa je iz umetniške in pedagoške smeri za jazz in nadaljevala s študijem jazz kompozicije na Konservatoriju v Celovcu. 

Skozi desetletje delovanja smo jo v Sloveniji največkrat zasledili pri bolj etno projektih. Je članica mednarodnega etno jazz benda Wild Strings Trio, kot gostja pa se je pridružila kolektivom, kot so denimo Karavana iluzij, Terrafolk Symbolic Orchestra, Sabahbluz. Nedavno se je odločila za ustanovitev kvarteta, ki je najbližje njenemu izobraževanju in nosi njeno ime. Zasedbin prvi dolgometražni album An Odd Time of Day vsebuje zgolj Petrine kompozicije, ki poleg jazzovske naravnanosti vseeno v sebi nosijo prvine klasične glasbe, čeprav prevladuje etno muzika. Slednje je posledica tudi tega, da violina že v osnovi deluje kot instrument ljudskih godcev. Gotovo pa je glasbenica ena redkih, ki se lahko v jazzovskih vodah pohvali kot violinistka in kot vodja jazz zasedbe na domačih tleh.

Prvenec je posnela v studiu 22 RTV Maribor z Darkom Kukovičem in pianistom Rokom Zalokarjem, ki prav tako igra na albumu in ji je priskočil na pomoč pri produkciji. V kvartetu delujeta še bobnar Aleš Zorec ter kontrabasist Luka Dobnikar, kot gosta pa Gašper Selko na trobenti in Jure Pukl na saksofonu. Štiri skladbe je kvartet izdal že na EPju On The Roof leta 2023, a jih je na novo posnel v drugi, pretežno še vedno podobni maniri, sedem skladb pa je čisto svežih. 

Število skladb, ki so po dolžini večinoma daljše od šestih minut, kaže na prvi pogled na zajeten poslušalski izziv. A vseeno album lepo pelje iz ene skladbe v drugo in je ves čas dovolj razgiban in zvočno barvit, da smo z vsake skladbe v drugo v pričakovanju nečesa novega. Presenetijo nas neparni ritmi, ki skrbijo za posebno dinamiko in pestrost. V pesmi se ves čas vrivajo elementi svetovnih etno godb, ki albumu dajejo ljudskost, dostopnost in kozmopolitsko odprtost. Ogrodje vsega pa je tehnična izpopolnjenost glasbenikov, ki muziki daje zanesljivost in kvaliteto. Spretnost ekipe pa kažejo tudi sprehodi med kompozicijo in improvizacijo.

Čeprav skladbe nimajo besedil, zvočno spregovorijo o raznolikih osebnih izkušnjah avtorice in čustvih, ki jih je podoživljala v preteklih letih. Kompozicija Cremm je kot naročena za ljubitelje jazz etno energičnosti. Dete je balada in čudovita pesem za nežne duše. Julia’s Sunset pa je za ljubitelje tako mirnega kot tudi razburkanega zvočnega morja. Omenjene skladbe so le peščica izsekov izdatnega in pisanega albuma, ki je edinstven v Sloveniji, kar se tiče spretnega mešanja žanrov in ženske-skladateljice-violinistke kot vodje jazzovske zasedbe pri nas.

Brigita Gračner