Recenzija koncerta: Kantata Sveta noč Andreja Makorja

Andrej Makor, Sveta noč, Velenje, 20. dec. 2025, naslovnica sporeda

Piše: Franc Križnar

Kar trije zaporedni koncerti oz. izvedbe vokalno inštrumentalne božične kantate Sveta noč za solo sopran, mešani zbor (SATB div), klarinet in klavir (na poezijo slovenskih pesnikov in odlomke iz Stare zaveze) našega, ta hip zagotovo najuspešnejšega skladatelja srednje generacije Andreja Makorja (1987) v Kopru (13. 12.), Velenju (20. 12.) in Ljutomeru (21. 12.) so zaznamovali letošnji adventni čas na Slovenskem. Slišal in videl sem tistega, 20. dec. v Marinovi ali veliki (koncertni) dvorani Glasbene šole »Frana Koruna Koželjskega« v Velenju. Pa tudi drugega od dveh (predpremiera v litijski ž. c. sv. Nikolaja, 25. 12.), dan za tem premiero (26. 12.) v ljubljanski Uršulinski cerkvi konec leta 2018, ko smo praznovali 200-letnico Gruberjeve/Mohrove uglasbitve popularne Svete noči. Takrat, ko je delo tudi nastalo (2018), so bili izvajalci Zbor sv. Nikolaja iz Litije s Heleno Fojkar Zupančič in nekaterimi solisti, ki smo jih slišali tudi zdaj. Od vseh že takrat nastopajočih sta ostala na letošnjem odru solista Duo Claripiano (Dušan Sodja/klarinet in Tatjana Kaučič/klavir; mdr. sta v l. 2024 praznovala 30-letnico uspešnega nastopanja: koncertiranja in snemanj ter izdaj diskografije), pridružili pa so se jima še sopranistka Polona Gregorc in kar trije zbori. Ker ima kantata tri dele, so vsakega od njih oddirigirali njihovi zborovodje in dirigenti. Tako se je na velenjskem odru združilo ok. sto pevk in pevcev in že omenjeni (solisti). Celourna in strnjeno izvedena Sveta noč je vseskozi pomensko in idejno povezana z Gruberjevim-Mohrovim izvirnikom izpred več kot 200 let nazaj. Za vsakega od treh del je značilna uvodna Variacija in Koral. Prva v izvedbi klarineta in klavirja (odlično disponirani in uigrani Duo Claripiano), drugi pa s sopranskim solom in ob spremljavi zvočnosti (steklenega) kozarca. Tekst tega dela je vzet vsakič iz Stare zaveze. Vmes pa a cappella (t. j. brez spremljave) ali/in z njo pa mešani zbori na poezijo slovenskih pesnikov 19. in 20. stol. Že začetek je bik pomenljiv, saj so vsi trije zbori prihajajoč od zunaj na oder odpeli (a cappella) kot uvod Sveto noč, blaženo noč za mešani zbor v kanonu. Na odru smo tako slišali in videli Komorni zbor »Orfej« iz Ljutomera (umetniški vodja in dirigent Vito Žerdin), Šaleški akademski pevski zbor iz Velenja (umetniški vodja in dirigentka Danica Pirečnik) in Mešani pevski zbor »Obala« iz Kopra (umetniški vodja in dirigent Andrej Makor).

Dirigentka Danica Pirečnik z delom preostalih izvajalcev-zbori v ozadju

Po odpetem uvodu (brez dirigenta) je pred stotnijo pevcev in vseh preostalih ter navedenih solistk in solistov stopila kot dirigentka Danica Pirečnik, domačinka in hkrati gostiteljica tega drugega od vseh treh koncertov Makorjeve Svete noči. Njen del zbora v združbi vseh treh in pa Pirečnikova sama kot prva izmed treh dirigentk-ov je strumno zakoračila v tale večer. Že oba prva stavka tega prvega dela – Variacije za klarinet in klavir sta presunljivo uvedla oba inštrumentalna solista, Sodja-Kaučič – Koral (4 Mz 24, 17 – Stara zaveza) pa še sopranska solistka P. Gregorc, nakar je svoje poustvarjalne roke razprostrla nad vse izvajalce (prva) dirigentka Pirečnikova. V Sveti noči /Luči sijo (poezija Stanko Janežič) je množični zbor odpel sam. V Božičnici I/Nocoj je zemlja katedrala (Ivan Pregelj) pa se večinoma a cappelli izvedbi pridružijo še ročni zvončki, v Božičnici II/Jaz grem na pot (I. Pregelj) pa še klavir. V zadnjem stavku tega prvega dela kantate Učlovečenje/Naj bom prostor (sestra Andreja Godnič) pa je spet v znamenju (mešanega) zbora in obeh inštrumentalnih solistov. Duo Claripano se je še enkrat izkazal za tenkočutnega bralca svojega dela z zabrisano onomatopijo Svete noči. Ta vseskozi bdi nad posamičnimi stavki-skladbami v tej kantati. Cilj je tudi dirigentka D. Pirečnik dosegla že na samem začetku kantate.

Dirigent Vito Žerdin s solistoma in zbori

Za 2. stavek kantate je kot dirigent stopil pred vso pevsko množico in soliste še Vito Žerdin. Njegovi dirigentski posegi so bili mnogo več kot nadaljevanje in nadgradnja vsega iz prvega in uvodnega dela. Zdaj že poznani scenarij te Makorjeve Svete noči sta standardno spet uvedla v Duu Claripano klarinetist D. Sodja in pianistka T. Kaučič. Že s prvim stavkom sta umetnika samo nadaljevala svoj izvedbeni vzpon. Njuna igra je še vedno prepričljiva in tankočutna, profesionalno navdahnjena in skrajno naklonjena vokalu, ki jima je sledil. Po njuni (II.) Variaciji je sledil spet (II.) Koral (Iz7, 14-15 – Stara zaveza) s pevsko solistko Gregorčevo in (steklenim) kozarcem. V prvem a cappella mešanem zboru Balada o božični noči/Noč božična, jasna noč (Anton Aškerc) sta V. Žerdin in zbor spet dokazala, da gre za vrhunske tovrstne interpretacije in da je naše sicer amatersko, ljubiteljsko pevstvo, zborovstvo na povsem profesionalni ravni. V Božiču v tujini/V mrtvi duši spi žalost (Srečko Kosovel) pa se je združenim zborom spet pridružila pianistka Kaučičeva, v Božiču na kraškem bregu/Na bregu z valovi (Jože Aleksij Markuža) pa še klarinetist D. Sodja.Zadnji stavek tega tretjega dela pa je spet v a cappella (= brez spremljave). Tudi zdaj že drugi dirigent tega večera Makorjeve Svete noči je izzvenel v interpretaciji dirigenta V. Žerdina prepričljivo. Zborovski stavek je navkljub številnim drugim solistom in spremljevalcem ostal še najbolj prepričljiv prav v a cappella odsekih.

Avtor in dirigent Andrej Makor s solistoma-Duom Claripianoin zbori na odru

6-(od)stavčni 3. del je oddirigiral avtor sam, Andrej Makor. Zdaj, že v izteku celotne kantate, smo spet slišali že več kot osvojeni vzorec zaporedja še zadnjih šestih (od)stavkov: spet od (III.) Variacij za klarinet in klavir do (III.) Korala (Iz, 9, 5 – Stara zaveza) za sopran solo in (stekleni) kozarec. In potem še zadnji niz štirih božičnih pesmi: Božično okno/Tu ni snega (Jože Aleksij Markuža) brez spremljave, Božična noč/Božična noč, luč repatice (Alojz Gradnik) s klavirsko spremljavo, Sveta noč/Skozi nizka vrata lije (Franc Sodja) za mešani zbor brez spremljave in Sveti večer/V daljavi zvonijo božični zvonovi (Filip Terčelj) spet s finalno in tradicionalno spremljevalno zasedbo klarineta in klavirja. Tukaj so tako kot vsi trije zbori kot oba spremljevalna solista (klarinetist D. Sodja in pianistka T. Kaučič) dosegli svoj (poustvarjalni) vrh. Ne le s skrajno dinamično apoteozo, temveč in predvsem z odličnimi tihimi dinamičnimi zaključki. Ob tem, da so vsi po vrsti, tako vsi trije zbori kot vsi navedeni solisti sklenili svoj poustvarjalni finale, je izzvenela tudi finalna apoteoza. A. Makor jo je v vsej svoji vehemenci in detajlih obvladal do konca. Finale je bil tako celo nekaj več od pričakovanega konca celotne kantate.