Recenzija: Kaj in koliko sploh še beremo?

Pregovorno ljudje beremo vse manj, če upoštevamo branje knjig ter zapletenejših besedil, in s tem se nižata nivo in količina poglobljenega branja, ki sta nujna predispozicija za gojenje kritičnega mišljenja. V resnici verjetno količinsko na dnevni ravni preberemo precej več besedila, kot s(m)o ga nekoč, saj nismo tako pogosto komunicirali s pomočjo pisanih oziroma tipkanih besed, manj pa je bilo tudi informacij, ki nam jih je okolje sporočalo s pomočjo pisnih besedil v obliki oglaševalskih panojev. Večina tega branja pa je površinskega.

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije iz konca lanskega leta sicer kažejo, da je v letu 2023 v Sloveniji obstajalo 1.398 založnikov, ki je v enem letu izdalo 5.652 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega 66,4 odstotka izvirnih del in 33,6 odstotka prevodov, 82,4 odstotka je bilo prvih izdaj in 17,6 odstotka ponatisov. Izdanih je bilo tudi na spletu dostopnih 1.654 elektronskih knjig in brošur, nekatere med njimi pa so bile na voljo tudi v tiskani obliki. Vsak dan bi torej lahko prebrali nekaj več kot 15 novih knjig.

Knjižna produkcija je naraščala med leti 1991 in 2011, od takrat pa upada oziroma v zadnjih letih stagnira. V letu 1991 je izšlo 2.459 naslovov, leta 2009 rekordnih 6.953 naslovov, leta 2016 pa z letom 2023 primerljivih 5.319 naslovov knjig. Zadnjih dvajset let se ves čas rahlo povečuje delež leposlovja.

Zaradi vse višje cene knjig in dobro razpredene ter cenovno dostopne mreže splošnih javnih knjižnic v Sloveniji pa je tudi tam obisk, na žalost knjigotržcev, precej dober. Vsak dan skupno 277 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov po državi povprečno obišče okoli 23.000 obiskovalcev, vanje pa je vpisana slaba petina prebivalstva, 436.300 ljudi (od populacije, ki je leta 2023 štela 2.116.972 ljudi). Tretjina teh je bila mlajših od 15 let, skupno pa so si izposodili 19,6 milijona enot knjižničnega gradiva in knjižnico v enem letu obiskali več kot 19-krat.

Daleč najraje si člani knjižnic od slovenskih avtorjev izposojajo leposlovje za otroke. Lani so bila največkrat, kar v 57.757 primerih, izposojena dela Mojiceje Bonte, mladinske pisateljice in pravljičarke. Na drugem mestu ji sledi Desa Muck, katere dela so bila izposojena 56.599-krat. Z več kot 40.000 izposojami pa ji v padajočem vrstnem redu sledijo Svetlana Makarovič, Primož Suhodolčan, Helena Kraljič, Ivan Sivec in Anja Štefan. Najbolj priljubljen pisec literature za odrasle je bil lani Tadej Golob, ki pa se je z 28.687 izposojami znašel šele na osmem mestu lestvice najbolj izposojanih avtorjev. Upoštevati pa je potrebno tudi število različnih naslovov avtorjev, ki so pri mladinskih pisateljih in piscih otroške literature ponavadi veliko višja kot pri piscih za odrasle, saj so njihove knjige daljše, bolj poglobljene in ponavadi zahtevajo več produkcijskega časa. Prvi avtor stripov na tem seznamu se je znašel šele na 55. mestu in je Marjan Manček s 6.653 izposojami.

V letošnjem letu se stanje na vrhu lestvice do torka tega tedna ni zares spremenilo. Na prvih šestih mestih kraljujejo isti avtorji kot lani, malo nižje pa so Bogdan Novak, Feri Lainšček in Janja Vidmar prehiteli Tadeja Goloba. Marjan Manček je še vedno najbolj izposojan stripovski avtor na trenutnem 56. mestu, sledi pa mu Ivan Mitrevski šest mest nižje in 56 nižje še Tomaž Lavrič.

Če bi upravljali še s podatki za izposojo vseh knjig, tudi neslovenskih avtorjev, bi bile številke morda malo drugačne. V zadnjem obdobju predvsem knjigarne denimo večkrat javljajo, da se med najstniki in mladimi odraslimi proda več knjig v angleškem jeziku kot v slovenščini. Tudi iz drugih držav sporočajo, da v primeru, ko imajo v ponudbi angleški izvirnik in prevod v domač jezik, kupci pogosto raje posežejo po izvirniku. Angleščina je pač postala precej razširjena in verjetno hoče veliko ljudi brati dela v izvirniku. Poleg tega je morda potrebno vzeti v ozir, da so knjige v angleščini pogosto precej cenejše, saj je angleški trg zelo velik in skoraj gotovo večji od jezika tistega, v katerega je bila knjiga prevedena.

V času nenehnega buljenja v zaslone knjige v primerjavi z njimi prinašajo veliko več dobrobiti. Strmenje v knjigo pred spanjem človeško telo umiri, namesto da ga nenehno draži, kot zaslon, zato pomagajo proti nespečnosti. Z branjem se krepi domišljija, veča pa se tudi pozornost in poglablja empatija.

Nekoč so resda mislili, da bodo mlada dekleta zaradi branja knjig preveč sanjarila, in menili so, da so zato knjige zanje škodljive, a kasneje ugotovili, da je to le še eden v seriji mitov o ženskah, ki so z leti splahneli zaradi neutemeljenosti. Danes bi bilo bolj smiselno večkrat poseči po knjigah, ravno zato, da ne sanjarimo o navidezno popolnih dopustih, obrokih ali izgledu drugih ljudi na spletu. Poleg tega knjige za razliko od zaslonov ne povzročajo nenehnega občutka tesnobe ali zasvojenosti, ki pridejo z roko v roki s prej zapisanim. Če se ne morete odtrgati od dobre zgodbe, pa se spomnite, da to še ne pomeni, da ste obsedeni, dobro umetniško delo vas vseeno lahko prevzame, ne da bi vas hkrati telesno zasvojilo.

Pia Nikolič