Razveljavitev omejitev dela za zdravnike skriva tudi nevarno protitržno retoriko Ustavnega sodišča

V nedavni odločbi Ustavnega sodišča Slovenije, ki je razveljavilo nekatere dele novega zdravstvenega zakona in tako zdravnikom v javnem sektorju spet dovolilo popoldansko delo pri zasebnikih, se je oglasil nekdanji minister Žiga Turk. V svojem prispevku na platformi X je opozoril, da se nad to odločitvijo ne bi smeli preveč navduševati.

“Zelo narobe bi se bilo navduševati nad tem, da je Ustavno sodišče razveljavilo dele zdravstvenega zakona, ki zdravnikom prepovedujejo popoldansko delo. Namreč ni vseeno, kako je to naredilo,” je uvodoma zapisal Žiga Turk na X.

V zapisu se sklicuje ločeno mnenje sodnika dr. Roka Svetliča in izpostavlja tri ključne pomanjkljivosti v argumentaciji sodišča, ki po njegovem mnenju dolgoročno ogrožajo ustavno zaščito svobodne gospodarske pobude.

Nezaupanje do trga kot ideološka past
Turk meni, da je največja nevarnost v tem, kako sodišče gleda na tržno dejavnost. Po njegovem sodišče v svoji utemeljitvi vnaprej domneva, da je zasebno podjetništvo nekaj slabega, kar je po naravi v nasprotju z javnim interesom. To se nanaša na 74. člen Ustave, ki varuje svobodno gospodarsko pobudo, hkrati pa dovoljuje tehtanje med to svobodo in javno koristjo. Namesto uravnoteženega pristopa sodišče po Turkovem mnenju postavlja profit v vlogo “sovražnika”, kar lahko v prihodnje upraviči poljubne omejitve podjetnikov. Predstavljajte si, da bi država brez tehtnih razlogov posegala v poslovanje trgovin ali IT-podjetij samo zato, ker so “preveč profitabilni”– to je po Turku vrata za arbitrarne odločitve, ki presegajo zdravstvo.

“Drugič, Ustavno sodišče zamenja merilo presoje. Namesto da bi presojalo, ali konkretna zakonska ureditev dejansko izboljšuje uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave, presoja abstraktno krepitev “javnega zdravstva” kot političnega cilja. To omogoča, da se posegi v podjetniško svobodo utemeljujejo brez dokazljive vzročne zveze med ukrepom in ustavno varovano koristjo,” je obrazložil Turk v zapisu.

dr. Žiga Turk (Foto: STA)

Nazadnje Turk opozarja na logično nepopolnost odločbe. Sodišče po njegovih besedah ni empirično dokazalo, da izključitev samostojnih podjetnikov (s.p.) res preprečuje odhode zdravnikov iz javnega sektorja ali izboljšuje dostopnost storitev. Namesto tega se zateka h krožnemu razmišljanju: kot “razbremenilno okoliščino” navaja možnost pogodbenega sodelovanja, ki je obstajala že prej, a očitno ni rešila problema odhodov.

Zakaj je to pomembno za širšo sliko?
V zaključku Turk poudarja, da ta odločba znižuje standarde za omejevanje zasebne pobude, legitimira ideološko nezaupanje do podjetništva in ruši ustavno varstvo tržnega gospodarstva. To gospodarstvo po njegovem temelji na konkurenci, različnih oblikah poslovanja in nevtralnosti države – dokler ni dokazane škode. Če se ta pristop razširi, bi lahko vplival na celotno gospodarstvo, kjer bi država lažje posegala v svobodo podjetnikov brez trdnih argumentov. Turkovo sporočilo je torej opozorilo: kratkoročna “zmaga” za zdravnike bi lahko dolgoročno škodila svobodi gospodarstva v Sloveniji.

A.H.