Razkrivamo resnično zgodbo, kako je Marko skoraj postal žrtev italijanske prevare: “Želel sem verjeti”

“Kako sem skoraj postal žrtev italijanske prevare”: Razkrivamo prefinjeno taktiko italijanske mafije, v opozorilo vsem prodajalcem

LJUBLJANA – Prodaja avtodoma, vrednega skoraj 100.000 €, se je za našega bralca Marka spremenila v nepričakovano igro mačke in miši z goljufi. Skoraj je postal žrtev sofisticirane prevare, ki vključuje povezave med slovenskimi posredniki in italijansko mafijo. Njegova zgodba, ki se je dogajala v mesecu novembru 2024 (in ne gre za neko oddaljeno zgodbo) je lekcija za vse, ki prodajajo dragocena vozila ali druge vredne predmete.

Marko je prodajal avtodom – fotografija je simbolična.

Prvi stik: klical ga je “posrednik” Riko

Marko je na portalu Avto.net oglaševal prodajo svojega avtodoma. Kmalu ga je poklical moški, ki se je predstavil kot “Riko”. Kljub trditvam, da ima podjetje registrirano na Obali, so bile njegove zgodbe nejasne. To izjavo je čez dan ali dva spremenil, da ima podjetje registrirano v Palmanovi (in ne na Obali), a o tem kasneje. Po naglasu in tonu govora je Marko začutil, da gre za nekaj nenavadnega, a se je vseeno odločil za pogovor. Riko mu je razložil, da sodeluje z italijanskim kupcem, imenovanim Oliver, ki naj bi bil “zanesljiv poslovnež” in bi vozilo kupil za osebno uporabo. Riko je govoril sicer Slovensko, a je bil njegov naglas romski, ne bi mogel pa z zagotovostjo reči, da je zares Rom. Po pogovoru se je Marku zazdelo, da se ukvarjajo z nekakšno preprodajo avtomobilov, a navsezadnje ‘to ni bila Markova težava’, ki je le želel prodati avtodom.

Klical ga je iz telefonske številke XXX (podatki so zakriti) in vedno preko aplikacije WhatsApp. Dodajamo posnetek zaslona korespondence med Rikom in Markom:

Korespondenca s prevarantom.

»Bil sem skeptičen, a sem se vseeno odločil za ogled, saj sem želel zaključiti prodajo,« je povedal bralec Marko.

Takole se je odvil prvi ogled avtodoma:

Prvi ogled je bil dogovorjen blizu Trsta, pri McDonald’su ob Palmanovi. Oliver je prispel z belim luksuznim avtomobilom (znaka avtomobila je zakrita), oblečen v smoking, z luksuznimi dodatki, vključno z zlatimi zapestnicami in Rolex uro, ki je zagotovo vredna več tisočakov. Med ogledom je postavil nekaj osnovnih vprašanj o avtodomu, a njegov odnos je bil precej nenavaden. O vozilu ga ni zanimalo nič posebnega, rekel je, da avtodom kupuje zase. Sprva sta se dogovorila za ceno 94.000 €, a je Oliver že naslednji dan brez vprašanj omenjal drugačen znesek, kar je pri Marku sprožilo dodatne dvome.

“Oseba, ki resnično potrebuje vozilo in ima tako visoke finančne zmožnosti, zagotovo ne bi zamešala različnih cen, še najmanj pa, da bi ceno kupec kar sam od sebe zvišal« je razmišljal Marko.

Ob prvem snidenju je Oliver predlagal, da del kupnine, in sicer 49.000 €, nakaže prek bančnega računa, preostanek pa poravna osebno z gotovino. Marko mu je odgovoril, da mora o predlaganem razmisliti in zadevo prespati.

Telefonska številka, preko katere je Marko komuniciral z Italijanom Oliverjem, je bila: XXX (podatki so zakriti). Te telefonske številke Marko ni našel objavljene nikjer na spletu, najverjetneje pa gre za predplačniško telefonsko številko, uporabljeno zgolj za namen prevare.

Ker mu je bilo vse skupaj sumljivo, je na hitro naredil tudi fotografijo avtomobila na samem mestu snidenja (McDonald’s pri Palmanovi blizu Trsta), s katerim se je Italijan Oliver pripeljal. Gre za bel luksuzni avtomobil (znaka avtomobila je zakrita) z registrsko oznako XXX (podatki so zakriti).

Drugi ogled avtodoma: Oliver je predlagal kombinacijo gotovine in nakazila, a ob predpostavki, da …

Naslednji dan je Riko poklical Marka in mu povedal, da je Oliver izredno zainteresiran v nakup in da želi, da se ponovno srečata na istem mestu. Marko je pristal.

Ob drugem snidenju mu je Oliver povedal, da pravzaprav nakazilo v celotnem znesku (49.000 €) ne bo možno, saj toliko denarja nima na računu. Lahko mu nakaže le približno 10.000 €, saj ima naslednjo težavo: ima zgolj bankovce, ki so vsi po 500 €, a denar ima in mu lahko plača. Ker pa italijanske banke naj ne bi sprejemale bankovcev po 500 €, predlaga, da mu Marko teh 39.000 € zmenja, mu jih vrne in Oliver jih nato položi na banko, nakar mu lahko nakaže preostanek do 49.000 €.

Marko je še isti dan na spletu preveril, ali italijanske banke teh bankovcev zares ne sprejemajo, kar pa je bila očitna laž – preverjeno je, da banke v Italiji sprejemajo takšne apoene, a zahtevajo pojasnilo o izvoru denarja.

Marko je najprej predlagal podpis pogodbe in preverjanje denarja ob prenosu, a Oliver se je vedno znova izmikal jasnim dogovorom. Pojasnil je, da bo denar položil na banko šele po tem, ko mu Marko pomaga razmenjati gotovino – kar je očitno klasična taktika za prevaro. Marko je izrazil dvom, ali so bankovci zares pravi, Oliver pa mu je zatrdil, da so in da lahko preveri bankovce z napravo za preverjanje denarja, obenem pa mu pokazal denarnico, v kateri je bil cel šop bankovcev po 500 €.

»Bilo je očitno, da Oliver ne deluje kot običajen kupec, a sem kljub temu želel verjeti, da gre za resen dogovor,« je razložil Marko.

Še ena zadeva, ki je pri celotni zgodbi vzbudila dokončen dvom pa je bila, ko je Marko po končanem srečanju z Oliverjem komuniciral še s posrednikom Rikom (Slovenec, ki mu je predstavil Italijana); Marko je izrazil željo, da bi rad izvedel kaj več o njima, zato ga je povprašal po priimku. Riko je odgovoril: “Ja, Riko sem, ane,” Marko pa nato: “Že, že, a kako se pišete, kakšen je vaš priimek?” nakar je v njegovem glasu takoj začutil zmedenost, odgovoril mu je: “Riko Rakovski sem.”

Ta kombinacija imena in priimka je bila zelo ponesrečena in je dokončno sprožila rdeč alarm v Markovi glavi.

Marko se je takoj obrnil na prijatelja, ki se spozna na prevare, ta pa mu je povedal …

Markov prijatelj, ki ima izkušnje z italijanskimi prevaranti, mu je nato razkril, kako organizirane kriminalne združbe izvajajo svoje prevare. Marku namreč ni dalo miru in se je spomnil nanj, da ga vpraša za nasvet in ali je lahko miren. Povedal mu je šokantne reči: ti goljufi so znani po dveh ključnih metodah, ki temeljijo na psihološki manipulaciji, navidezni verodostojnosti in na videz legitimnem postopku, zaradi česar je žrtve zelo težko prepoznajo goljufijo pravočasno.

• “Čudežni kovček” – iluzija gotovine

Prevara, imenovana “čudežni kovček”, je zasnovana tako, da izkoristi žrtvino naivnost in zaupanje v fizično gotovino. Prevaranti najprej ustvarijo vtis profesionalizma in bogastva – pridejo v luksuznem avtomobilu, oblečeni v drage obleke, z nakitom in urejenim videzom. Nato te povabijo k sebi domov, da “se bolje spoznate”: nujno mora biti snidenje v njihovi hiši, ker imajo tam vse potrebno za prevaro.

Pri preštevanju denarja skupaj z žrtvijo goljufi zagotovijo, da ima žrtev vtis, da je celoten znesek resnično prisoten in da so bankovci pravi; žrtev lahko denar preveri s svojo napravo. A tu pride do trika: uporabljajo posebej prilagojeno mizo in kovček z dvojnim dnom oziroma skrivnim mehanizmom. Ko denar položijo v kovček, ta denar “zdrsne” v skriti prostor, tako da kovček ostane prazen.

Žrtev, prepričana, da je dobila celoten znesek, kovček zapre in ga odnese domov. Šele pozneje, ko preveri vsebino, ugotovi, da so bankovci izginili. V tem trenutku so goljufi že daleč stran in jih ni mogoče izslediti.

»Vse se zgodi tako hitro in gladko, da prevaranti pustijo vtis profesionalnega poslovneža,« je opozoril Markov prijatelj, ki je takšno prevaro že videl v akciji.

• Lažna policija – ustrahovanje in manipulacija

Druga taktika, ki jo goljufi pogosto uporabljajo, vključuje lažno policijo. Ta metoda temelji na izkoriščanju zaupanja v uradne osebe. Ko prevaranti zaključijo “posel” in žrtev prevzame denar (pogosto ponarejen, ali pa tudi ne), sledi še bolj prefinjen trik.

Žrtev, ki z denarjem zapusti dogovorjeno lokacijo, na poti ustavi skupina ljudi, oblečenih v policijske uniforme. Ti lažni policisti zahtevajo pregled kovčka z denarjem in žrtev obtožijo, da je denar ponarejen. Navadno pokažejo ponarejene “dokaze” in celo uporabljajo naprave, ki lažno potrjujejo ponarejenost bankovcev.

Lažni policisti nato žrtvi zasežejo ves denar, kot bi šlo za uradni postopek. Ponavadi tudi grozijo z visokimi kaznimi, če žrtev ne sodeluje, kar ustvarja dodatno paniko in pritisk. V resnici so ti “policisti” del iste kriminalne mreže, ki žrtev ogoljufa na sofisticiran način.

»Prevaranti računajo na strah in zmedenost žrtve, saj večina ljudi ne ve, kako preveriti avtentičnost takšnih postopkov,« je dodal Markov prijatelj.

Ko je Marko izvedel za te metode, je bil pretresen. Prevaranti so ga z lahkoto skoraj prepričali, da je njihov načrt zakonit, saj so uporabljali na videz profesionalne taktike. »Nikoli si ne bi odpustil, če bi nasedel. To je bilo zame resnično opozorilo, da moraš biti previden, ne glede na to, kako prepričljivo nekaj deluje,« je povedal Marko.

V naslednjih dneh ga je Riko ponovno poklical, Marko pa mu je povedal, da bo sodeloval zgolj, če mu nakažejo znesek v celoti na TRR – od takrat pa ni bilo več glasu niti od Rika niti od Oliverja.

Ključno opozorilo za prodajalce

Markova zgodba je jasno opozorilo za vse, ki prodajajo dragocene predmete. Pri poslovanju bodite izjemno previdni in nikoli ne zaupajte tujcem, ki predlagajo nenavadne finančne dogovore ali vztrajajo na gotovini. Preverite vse podatke, ki jih prejmete, in se posvetujte z nekom, ki ima izkušnje na tem področju.

Kaj se lahko naučimo iz teh prevar?

• 1. Nikoli ne zaupajte fizični gotovini, zlasti v velikih zneskih. Goljufi so mojstri iluzije, zaradi česar je gotovina pogosto središče njihove prevare.
• 2. Preverite identiteto vseh vpletenih. Če se kdo predstavlja kot uradna oseba ali posrednik, zahtevajte dodatne dokaze o njihovi legitimnosti.
• 3. Posvetujte se z drugimi. Marko se je izognil goljufiji zaradi partnerkinega nasveta in izkušenj prijatelja. Vedno se posvetujte, če imate pomisleke.

Pogostost tovrstnih prevar v Sloveniji in Italiji

V zadnjih letih so v Sloveniji in Italiji zabeležili porast prevar pri prodaji vozil, zlasti pri rabljenih avtomobilih. Slovenska policija je opozorila na povečanje spletnih goljufij pri nakupu rabljenih vozil, pri čemer so storilci pogosto izkoristili spletne platforme za oglaševanje vozil. V Italiji so podobne prevare pogoste, pri čemer prevaranti uporabljajo sofisticirane metode, kot sta “čudežni kovček” in lažna policija, da bi ogoljufali prodajalce. Čeprav natančnih statističnih podatkov o številu takšnih prevar ni, poročila kažejo na naraščajoč trend, kar poudarja potrebo po večji previdnosti pri prodaji vozil v obeh državah (poroča Cekin.si).

Če ste tudi vi imeli podobno izkušnjo, jo delite z nami. Vaša zgodba lahko pomaga drugim, da se izognejo podobnim pastem.

Vir: izkušnja bralca Marka, osebna izjava.

The post Razkrivamo resnično zgodbo, kako je Marko skoraj postal žrtev italijanske prevare: “Želel sem verjeti” first appeared on NaDlani.si.