Razkrit prvi del koalicijske pogodbe – rešitev prometnih infarktov

Štiri leta smo plačevali vedno višje davke ter se po razritih avtocestah vozili po enem samem pasu in opazovali “opuščena” gradbišča, kjer ni delal nihče. Trenutni prvak opozicije in bodoči premier Janez Janša je že razgrnil prvi del skrbno skrite koalicijeske pogodbe, ob kateri lahko povprečni Slovenec, ki trpi v kolonah, le zavzdihne in reče: “Končno!”

Spomnimo, pripravljalna dela za obnovo odseka Tepanje–Dramlje (med drugim tunelov Pletovarje, Golo Rebro in treh vmesnih viaduktov) so se na primer začela že leta 2024, pa še vedno niti približno niso zaključena, zdaj pa strašijo, da se utegnejo dela zavleči celo do leta 2027. Prav tako je videti kot da ni nobene koordinacije med večjimi deli na lokalnih cestah (ki jih urejajo lokalne skupnosti) in avtocestah (ki jih ureja Dars): tako je pot iz Maribora v Ljubljano dobesedno zabarikadirana na obeh glavnih prometnih žilah, saj so ravno v času največjih obnovitvenih del pri Slovenski Bistrici začeči hkrati graditi še krožišče v Framu, kar povzroča dnevne prometne infarkte. Podobno stanje vlada praktično na vseh koncih države: “gradbišča duhov”so hkrati na štajerski, dolenjski in primorski avtocesti. Golobova koalicija je povzročila kaos v vseh sferah družbe, a nikjer to ni bilo bolj očitno kot na cestah. Zdaj se končno odrasli vračajo v sobo.

Na socialnem omrežju X je Janez Janša delil izsek iz koalicijske pogodbe, ki pravi: “Vsi gradbeni posegi na prometnicah, ki ovirajo tekoč potek prometa, se izvajajo tudi ponoči. Kjer je mogoče vozne pasove enostavno sproti širiti in ožiti, se dela ne izvajajo v času prometnih konic. Med pomembne kriterije izbire najugodnejših izvajalcev infrastrukturnih projektov se poleg cene določi tudi rok izvedbe.”

Revolucija v javnem naročanju: pomembni sta tako cena kot hitrost

Gre za ukrepe, ki jih bodo z veseljem sprejeli tako levičarji kot desničarji, saj gre za zdravo kmečko pamet, ki je ves čas mandata krožila med ljudmi, pa tudi med strokovnjaki s področja prometa. Gre za fundamentalno spremembo paradigme razmišljanja o cestnih delih. Bodoča vlada prvič neposredno razume, da je čas uporabnikov cest prav tako strošek države. Slovenija je desetletja infrastrukturne projekte ocenjevala skoraj izključno po najnižji ceni, precej manj pa po hitrosti izvedbe in vplivu na pretočnost prometa – čeprav je bila na koncu tudi cena zaradi posebnosti zakona o javnih naročilih in številnih aneksov pogosto višja kot v primerljivih evropskih državah.

Prometni zastoji so postali vsakdanjost, foto: Bobo

Posledica dolgotrajnih del so zapore sredi prometnih konic in občutek “večnih” gradbišč na ključnih avtocestnih krakih. Skandinavske države na primer uporabljajo modele “design-build” in “best value”, kjer izvajalci tekmujejo tudi v hitrosti izvedbe, organizaciji prometa ter zmanjševanju vpliva na uporabnike cest, poleg same izvedbene cene.

Delo ponoči in prekinitev del ob konicah sta v razvitih državah uveljavljena ukrepa

Druga pomembna napoved sprememb je ideja, da se večina del, ki ovirajo promet, izvaja ponoči. To je praksa, ki jo v večji meri uporabljajo v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem, predvsem na najbolj obremenjenih avtocestah in urbanih obročih. V Sloveniji se sicer del nočnih del že izvaja, vendar precej omejeno zaradi vprašanj varnosti, osvetlitve in organizacije dela.

Na Nizozemskem so prometni posegi pogosto organizirani tako, da je največji vpliv na promet skoncentriran v nočnem času ali med vikendi, ko je obremenitev manjša. Njihova infrastruktura temelji na ideji “minimalne motnje”, kjer je pretočnost skoraj enakovreden cilj sami gradnji. Tudi pri velikih projektih skušajo ohranjati čim več pasov odprtih. Pred dobrim letom je postal viralen video, ki prikazuje, kako so Nizozemci povsem na novo zgradili manjši tunel pod avtocesto v samo enem vikendu.

The Netherlands 🇳🇱

A tunnel built under a highway in just one weekend. Meanwhile, a small stretch of road between Daisie to Cupar in Fife has had roadworks for over a year. pic.twitter.com/hn5pWy8rnl

— James Melville 🚜 (@JamesMelville) September 4, 2025

Podobno v Avstriji in južni Nemčiji pogosto uporabljajo nočne logistične in infrastrukturne režime za zmanjšanje dnevnih zastojev, predvsem na tranzitnih koridorjih okoli Brennerja. V Nemčiji je denimo predvsem na ključnih avtocestnih koridorjih (Ruhr, Bavarska, Frankfurt, Hamburg) nočno delo zelo pogosto, čemur smo priča tudi Slovenci.

Drugi del predloga – da se dela ne izvajajo v prometnih konicah, kadar je mogoče pasove sproti širiti ali ožiti – je še pomembnejši, saj gre za standardno prakso v številnih zahodnoevropskih državah. Veliko uporabljajo dinamične zapore, premične zaščitne bariere in začasno prilagajanje pasov, ki omogočajo, da cesta ostane bolj pretočna tudi med gradnjo. V Sloveniji pogosto vidimo popolne ali predolge zapore pasov tudi takrat, ko se na delu trase dejansko ne dela.

Nova vlada prinaša rešitve

Nova vlada se še niti ni formirala, pa že vidimo, kako veliko škodo je naredila prejšnja vlada in koliko priložnosti smo zamudili, obenem pa po nepotrebnem trpeli zaradi skrajno leve in skrajno nesposobne Golobove vlade. Štiri leta zastojev, izgubljenih živcev ter med seboj povsem neusklajenih – in pogosto celo neustrezno urejenih – gradbišč na cestah. Zakaj? V imenu ideologije in političnega tribalizma.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratusek in direktor DARS, Andrej Ribič, foto: X

Morda bodo zdaj tudi na levici spregledali, da si še enega “predsednikovanja” trenutnega direktorja Dars in njegovega šefa ter šefice na Gregorčičevi ne morejo več privoščiti.

Mitja Iršič