Raziskava SLORI: Kakšne poklice so izbrali nekdanji učenci dvojezične šole v Špetru?

V okviru prazničnega leta Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI je sredi oktobra v prostorih Večstopenjke šole Pavla Petričiča v Špetru potekala predstavitev raziskave z naslovom Izobraževalne, poklicne in življenjske izbire nekdanjih učencev in učenk šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru.

Raziskava je potekala v tesnem sodelovanju z dvojezično šolo Pavla Petričiča v Špetru, ki letos prav tako zaznamuje pomemben, 40-letni jubilej, so zapisali pri SLORI. Prav zato sta si ustanovi pred dvema letoma zamislili izvedbo skupnega raziskovalnega projekta, ki je temeljil na anketiranju širše skupine nekdanjih špetrskih učencev in učenk. Namen raziskave je bil odkriti njihove raznolike izobraževalne in poklicne poti po opravljenem dvojezičnem šolanju v Špetru in ugotoviti, kako so pridobljene veščine vplivale na njihove nadaljne življenjske izbire. Posebno pozornost so posvetili tudi  sporazumevalnim praksam nekdanjih učencev in učenk ter zlasti njihovemu odnosu do slovenskega knjižnega jezika, lokalnih narečnih govoric in italijanskega jezika. Povprašali so jih tudi po tem, na kakšne načine se aktivno vključujejo v družbo, kam in kdaj potujejo oziroma se dnevno vozijo,  pa tudi o tem, kakše odnose nasploh imajo z družbenim okoljem. »Z raziskavo so pobudniki želeli odkriti strokovni, kulturni in širši intelektualni potencial mlade in srednje generacije Benečanov, s tem pa doprinesti dragocena spoznanja za oblikovanje šolskih, kadrovskih, gospodarskih in širših razvojnih politik za slovensko skupnost v videmski pokrajini,« so zapisali pri SLORI.

Devan Jagodic med predstavitvijo rezultatov raziskave. (Foto: SLORI)

Izkušnja dvojezične šole

Izsledke raziskave je 17. oktobra v prostorih Večstopenjke šole Pavla Petričiča v Špetru podrobno predstavil raziskovalec in direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta dr. Devan Jagodic. Dejal je, da so v raziskavi obdelali odgovore 121 anketirancev; pri nekaterih vprašalnikih pa je jih sodelovalo nekoliko manj. Velika večina nekdanjih učenk in učencev špeterske šole (89 odstotkov) je ob vpisu živela v Benečiji, večinoma v Špetru, danes jih v Benečiji živi še 69 odstotkov, mogoče pa je, da je stopnja izseljevanja višja, saj so pri anketi sodelovali le tisti, ki jih je bilo mogoče doseči. 16 odstotkov jih danes živi v Vidmu ali drugje v Italiji, 15 odstotkov pa v drugih državah. Večinoma so visoko izobraženi; hkrati pa krepka četrtina anketiranih izobraževalnega procesa še ni končala. Večina nekdanjih učencev špeterske šole je zadovoljnih z izkušnjo dvojezičnega šolanja, največja prednost pa je bila zanje krepitev dvojezičnih kompetenc pa tudi razvijanje splošne kulture in učnih veščin, pri čemer so med najbolj zadovoljnimi mlajši anketiranci.

Izbira srednje šole in študija

Anketa je ugotovila, da osipa pri vpisu v drugostopenjsko srednjo šolo (DSŠ) ni, da močno prevladuje izbira liceja, ki pa je zdaj manj pogosta kot v preteklosti. Hkrati so se anketirani odločali za vse bolj različne študijske smeri, med katerimi prevladujejo znanstvena, klasična in jezikovna, vse več se jih je vpisalo tudi na tehniške in poklicne šole. Večina se jih še zlasti danes odloča za čedajske izobraževalne zavode. Značilno je še, da v zadnjem času več učencev izbere DSŠ s slovenskim učnim jezikom. Ugotovljeno je bilo, da se kar 88 odstotkov dijakov nato vpiše na univerzo, med njimi pa je nekoliko več deklet. Prevladuje izbira humanističnih smeri, zlasti jeziki in književnost ter umetnost. Največkrat se odločajo za študij na videmski ali kateri drugi italijanski univerzi, vse pogosteje tudi na tržaški. 11 odstotkov anketiranih je izbralo študij na univerzah v Sloveniji, 10 odstotkov pa je jih izbralo tuje univerze. Pomemben je podatek, da je izbira študijskih programov v slovenščini pogostejša kot nekoč.

Zaposlenost med anketiranimi

Med anketiranci je stopnja zaposlenosti 70 odstotkov, višja je pri moških in starejših, brezposelnih je 3 odstotke, samozaposlenih je malo − 20 odstotkov. Med zaposlenimi sta pisarniško osebje in pedagoški kader enako zastopana, večina pa opravlja druge poklice. Velika večina, zlasti moških, je zaposlena v zasebnem sektorju, javnih uslužbencev pa je iz generacije v generacijo manj. S službami so anketiranci zadovoljni, zlasti tisti, ki živijo zunaj Benečije. Polovica zaposlenih dela v Benečiji, krepka tretjina v Vidmu ali drugje v Italiji, manjše število pa v tujini. Lokalno, torej blizu doma, so zaposleni zlasti moški in starejši.

Vse bolj oddaljeni

Posebej zanimiv sklop je odnos anketirancev do slovenskega in italijanskega jezika, pri čemer je znanje slovenskega jezika v primerjavi z italijanskim in angleškim precej skromno. Iz generacije v generacijo se sicer krepi znanje slovenskega knjižnega jezika, kar je vpliv izobraževanja v dvojezični šoli, hkrati pa zelo usiha znanje krajevnih narečij. Kljub temu anketiranci slovenščino v vsakdanjem življenju malo govorijo in v razmerju z italijanščino skoraj nikoli ne prevladuje. Opazen je tudi medgeneracijski upad rabe slovenščine v družinah, kjer iz generacije v generacijo upada izpostavljenost slovenskim medijem in kulturni produkciji, in to kljub rastočemu znanju knjižne slovenščine med mlajšimi. Prav zato jih veliko več občuti italijanske kulturne prvine bliže kakor slovenske. Generacijsko se odtujenost od slovenskih kulturnih prvin torej povečuje, izjema je le znanje slovenskega knjižnega jezika.

(Foto: SLORI)

Izzivi slovenske skupnosti

Predstavljena spoznanja so komentirale pedagoška in kulturna delavka ter dolgoletna ravnateljica špetrske šole Živa Gruden, profesorica na prvostopenjski srednji šoli Vesna Jagodic ter arhitektka, kulturna delavka in nekdanja učenka Vida Rucli, nato pa je sledila razprava, v kateri so govorili o petih izzivih za slovensko skupnost na Videmskem: kako spodbujati vpis v šolo s slovenskim učnim jezikom, kako spodbujati izbiro univiverzitetnih študijskih programov v slovenskem jeziku, kako spodbujati neformalno izpopolnjevanje v slovenskem jeziku, kako širiti rabo slovenščine v družini – v njej in zunaj nje –, v službi, kako beg možganov spremeniti v kroženje in kako ohranjati stike z izseljenci. Prireditev je povezoval novinar Novega Matajurja in nekdanji učenec špetrske šole Antonio Banchig. 50-letnico delovanja Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta zaznamuje že vse leto in je ob tej priložnosti oblikoval bogat program znanstvenoraziskovalnih dejavnosti, strokovnih razprav in slovesnih prireditev, ki bodo v polnem teku še do konca leta.

Lucija Kavčič

The post Raziskava SLORI: Kakšne poklice so izbrali nekdanji učenci dvojezične šole v Špetru? appeared first on Slovenski šolar.