Raziskava: Evolucija morda pojasnjuje razširjenost avtizma pri ljudeh

Znanstveniki že dlje časa domnevajo, da sta avtizem in shizofrenija motnji, ki sta skoraj izključno povezani s človekom. Pri nečloveških primatih so vedenjski znaki, ki bi kazali na te motnje, izjemno redki. Razlog za to naj bi bil tesno povezan z lastnostmi, ki so značilne predvsem za ljudi – zlasti z govorom in kompleksnim razumevanjem jezika.

Raziskovalci so preučili obsežne podatke o sekvenciranju RNK posameznih celic iz različnih delov možganov sesalcev. Posebno pozornost so namenili nevronom L2/3 IT, ki so najpogostejši v zunanji plasti možganov. Ugotovili so, da se je ta vrsta nevronov v človeški liniji razvila precej hitreje kot pri drugih opicah.

Presenetljivo je, da so se z razvojem teh nevronov pojavile tudi izrazite spremembe genov, ki so povezani z avtizmom. Po mnenju avtorjev raziskave je ta proces posledica naravne selekcije, ki je v človeški evoluciji delovala na specifične kognitivne lastnosti.

„Naši rezultati kažejo, da so nekatere genetske spremembe, zaradi katerih so človeški možgani edinstveni, pri ljudeh povzročile tudi večjo nevrodiverziteto,“ je dejal glavni avtor študije Alexander L. Starr.

Vloga naravne selekcije in govor

Zakaj bi naravna selekcija spodbujala gene, povezane z avtizmom, ostaja odprto vprašanje. Raziskovalci opozarjajo, da je mogoče, da so ti geni vplivali na počasnejši postnatalni razvoj človeških možganov. Daljše obdobje otroštva je ljudem omogočilo razvoj kompleksnejšega mišljenja in jezika, kar je verjetno predstavljalo pomembno prednost v preživetju in socialnem razvoju.

Povezava med avtizmom in sposobnostjo govora je še posebej izstopajoča, saj obe – avtizem in shizofrenija – pogosto vplivata prav na zmožnost komunikacije in razumevanja jezika, lastnosti, ki so ključne za človeka in redke pri drugih vrstah.

Posledice za razumevanje avtizma

Avtorji poudarjajo, da njihovi rezultati ne pomenijo neposrednega odgovora na vprašanje, zakaj je avtizem tako pogost, temveč kažejo na evolucijsko ozadje, ki je omogočilo večjo nevrodiverziteto v človeški populaciji. Raziskava odpira nove poti pri razumevanju, kako so genetske spremembe, ki so oblikovale človeške možgane, hkrati povečale tudi tveganje za motnje, kot je avtizem.

„Odgovoriti na to, katere točno značilnosti so človeškim prednikom prinesle prednost v telesni pripravljenosti, je težko,“ so zapisali raziskovalci. „Toda videti je, da so geni, povezani z avtizmom, igrali vlogo v počasnejšem razvoju možganov, kar je omogočilo razvoj jezika in kompleksnega mišljenja.“

Študija temelji na obsežnem medvrstnem sekvenciranju in podatkih iz treh različnih možganskih regij sesalcev. Gre za enega prvih poskusov, da bi znanstveniki povezali hiter evolucijski razvoj specifičnih tipov nevronov z razširjenostjo avtističnih lastnosti pri ljudeh.

S tem prispevkom so raziskovalci Oxford University Press in sodelujoče ustanove odprli novo poglavje v razumevanju človeških možganov. Poudarili so, da avtizem ni zgolj medicinsko vprašanje, temveč del širše zgodbe o človeški evoluciji, ki združuje prednosti in ranljivosti naše vrste.

Vir: Oxford University Press, Molecular Biology and Evolution.

Miha D. Kovač

Foto: Freepik/fotografija je simbolna

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 17. 9. 2025 (video)

To je največja napaka po nakupu zelenjave – in kako jo popraviti

Ni le klepet: zakaj so vsakodnevni pogovori ključni za duševno zdravje

Boštjan M. Turk: Prešeren, vino in resnica – zakaj pesnik ni bil alkoholik

CUPRA predstavila Tindayo in potrdila prihod električnega Ravala

Paradižnik: triki za daljšo svežino in recept za domačo mezgo

7 lastnosti otrok, ki odražajo dobro družinsko vzgojo

5 vsakodnevnih napak v negi kože, ki vas lahko postarajo

Generalni sponzor Matjaž Tomlje zmagovalki Miss Turizma podaril posebno izdajo penine Walter Wolf

Objava Raziskava: Evolucija morda pojasnjuje razširjenost avtizma pri ljudeh je bila najprej objavljena na Portal24.