Raziskava: Bolniki s kroničnimi boleznimi zadovoljni z zdravstveno oskrbo na primarni ravni

Mednarodna raziskava PaRIS, ki je merila zdravstvene izide in izkušnje pacientov z eno ali več kroničnimi boleznimi na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, je pokazala, da so slovenski bolniki zadovoljni z zdravstveno oskrbo v ambulantah družinske medicine. Nekoliko slabše pa se je Slovenija izkazala na področju digitalne zdravstvene pismenosti.

V raziskavi Patient-Reported Indicator Survey (PaRIS), ki jo je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je sodelovalo 19 držav, tudi Slovenija. V Sloveniji jo je izvajal Zdravstveni dom Ljubljana v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji so vprašalnik izpolnili 3303 bolniki, vprašalnik za ambulante družinske medicine pa 81 ambulant. V raziskavo so vključili starejše od 45 let, ki živijo doma in so imeli v zadnjih šestih mesecih pred izvedbo raziskave vsaj en stik z ambulanto izbranega zdravnika. Skoraj 65 odstotkov sodelujočih je poročalo o vsaj eni kronični bolezni.

Bolniki so v raziskavi ocenjevali deset kazalnikov, to so telesno, duševno in splošno zdravje, socialno delovanje, dobro počutje, zaupanje v sposobnost samooskrbe, izkušnje s koordinacijo oskrbe, v osebo usmerjena oskrba, kakovost oskrbe in zaupanje v zdravstveni sistem.

“Raziskava je pokazala, da je Slovenija primerljiva z ostalimi državami, saj so naši rezultati podobni kot v drugih državah. Iz tega lahko zaključimo, da bodo pacienti, ki imajo eno ali več kroničnih bolezni, v Sloveniji dobili enako ali boljšo kakovost oskrbe kot v drugih sodelujočih državah,” je ob predstavitvi rezultatov za medije povedala nacionalna koordinatorica projekta Zalika Klemenc Ketiš.

89 odstotkov vprašanih bolnikov s kroničnimi boleznimi je odgovorilo, da je zdravstvena oskrba v Sloveniji kakovostna, kar je nad povprečjem OECD, ki je znašalo 87 odstotkov. Malenkost nad povprečjem celotne raziskave je tudi zaupanje kroničnih bolnikov v zdravstveni sistem, da zaupajo sistemu, je odgovorilo 63 odstotka vprašanih.

Ugotovili so tudi, da so ambulante zelo dobre v usmerjeni oskrbi in timskem delu, saj v Sloveniji pacienta ne obravnava samo zdravnik, ampak tudi drugi člani tima, kot je medicinska sestra. “Nekoliko slabši pa smo na področju digitalne zdravstvene pismenosti in izmenjave elektronskih zdravstvenih informacij,” je še dodala Klemenc Ketiš.

Rezultati so pokazali, da je le pet odstotkov bolnikov oskrbovanih v ambulantah, ki si lahko elektronsko izmenjujejo zdravstvene kartoteke. Kar je daleč pod povprečjem raziskave, ki znaša 57 odstotkov.

Raziskava je pokazala tudi, da slovenski moški boljše ocenjujejo svoje telesno, duševno in splošno zdravje ter da starejši od 65 let boljše ocenjujejo stopnjo svojega dobrega zdravja kot mlajši anketiranci. Ob tem pa je opozorila, da raziskava ni bila populacijska, vanjo so namreč vključili le osebe, ki so bile obravnavane v ambulantah, zato je težje sprejeti trdne zaključke.

Po besedah koordinatorice projekta je raziskava pomembna, ker je prva osvetlila, na kakšen način pacienti dobijo oskrbo, do katere mere oskrba v ambulantah družinske medicine pacientom pomaga, da boljše živijo, imajo boljšo kakovost življenja in se boljše počutijo. Ambulante pa lahko ugotovijo, kje se lahko še izboljšajo. “To je prvi korak k naslavljanju oskrbe skozi potrebe pacientov,” meni.

V celotni raziskavi so primerjali tudi države med seboj. Vodja projekta in analitik zdravstvenih politik v OECD Michael van den Berg pa je poudaril, da se v Sloveniji ne zavedamo, kako dober zdravstveni sistem imamo in kako dobro je pripravljen na zdravljenje bolnikov s kroničnimi boleznimi. Primarna raven ima v Sloveniji po njegovih besedah zelo veliko vlogo, kar je dobro, saj tam zdravnik pacienta obravnava kot celoto. “Slovenija se je v vseh desetih indikatorjih dobro izkazala, še posebej dobro pa pri socialnem delovanju,” je povedal.

Naredili so tudi primerjavo med državami o izidih zdravstvenega sistema, kot ga ocenjujejo pacienti, glede na vložena sredstva s strani države. “Slovenija je v ligi s Kanado, Norveško in Švico, v katerih so bolniki zelo zadovoljni z izidi zdravljenja, a za to plača precej manj. Torej plača manj od povprečja, rezultati pa so dobri. To veliko pove o učinkovitosti sistema,” je povedal van den Berg.

Slovensko zdravstvo pa se lahko po njegovih besedah tudi precej izboljša, predvsem pri koordinaciji med zdravstvenimi zavodi in izmenjavi zdravstvenih informacij.

Raziskovalci si želijo, da bi raziskavo z istimi vprašalniki ponavljali, na primer na štiri leta in tako merili trende in opazovali učinke sprejetih ukrepov, je še dodala Klemenc Ketiš.