Pust v Ribnici: Šeme pregnale zimo in ustavile dež

V soboto do 14. ure so temni deževni oblaki zakrivali suhorobarsko Veliko in Malo goro, kot da je sodni dan. Ko pa se je oglasil burovž – mož, oblečen v živo pisano obleko, sešito iz mehke odeje, z valjastim klobukom na glavi, ki je z zvonjenjem na veliki zvonec odganjal vso škodo iz kraja ter vse slabe reči, ki so se zgodile, in naznanjal boljše čase –, je dež skoraj ponehal.

Za njim so nekaj korakov druga za drugo počasi stopicale maskote Pustnega društva Goriča vas, ki že 32 let ohranja tradicijo izvirne suhorobarske dejavnosti, ki ji ni ravne v podalpski deželi. Takrat je na Škrabčevem trgu med več kot dva tisoč zbranimi završalo.

Na varni razdalji sta pokončno, z diskretnimi pogledi na množico – zbralo se jih je okoli dva tisoč – korakala aktualni in odstavljeni župan: Matej Ilc v uglajenem črnem kostumu in Samo Pogorelc, gospod iz obdobja baroka.

Od daleč so ušesa lovila milozvočne akorde orkestra grofa Drakule (Ribniški pihalni orkester), ki je igral na traktorju. Ti so narekovali takt najštevilčnejšim skupinam v pustni povorki: malčkom iz Vrtca Ribnica, ki so na trgu skupaj s svojimi vzgojiteljicami domiselno oblikovali veliko gosenico.

Čudovite gosenice iz Vrtca Ribnica

Za njimi so pogumno paradirali učenci ribniške osnovne šole in domača mažoretna skupina. Vmes so trije korbači – Žukov Janez, Ulčarjev Brane in Zobčev Danilo – z dolgimi, močnimi biči, spletenimi iz vrvi, pokali tako silovito, da so se ob vsakem poku pošteno stresla tla obeh največjih hribov.

Medtem ko se je povorka zaradi »stresa« po polžje premikala, je Ilčev Matej, ki Križmeško pustno društvo vodi tretje leto, »sotrpinu« Pogorelčevemu Samu šepetal, da je bilo treba za tako veličasten praznik veselja, mask, šal in še česa (tudi ko nebo joka), ki ga znajo pripraviti le hudomušni in včasih tudi zbadljivi Ribničani, vpreči nekaj deset Goričevljanov, kjer je sedež Pustne vlade.

Ta je zgodaj jeseni lani imenovala pustne ministre, ki so zagnano oživljali pretrgane stike z drugimi slovenskimi pokrajinami. »Prid’te vsi, sej pr takm’ dogodk’ ne smajte falt,« je bila vsebina pustne diplomatske note, ki so jo po novoletnih praznikih prejele vse karnevalske vlade, tudi tuje.

Pustna vlada na terenu

»Protokolarna vrata so nam odprli tudi v Jablovcu v občini Podlehnik,« je dodal Cveto Marinšek, ki je Pustno društvo Goriča vas vodil 28 let, pred tem pa je bil vedno član norčave skupine, ki je na Ribniškem sodelovala pri organizaciji maskenbalov. Tudi danes je stalni del ekipe, ki zmaguje.

Iz tistega časa se spominja, da bi se s sotrpini skoraj znašel za zapahi, saj so davnega leta 1980, ko je v ljubljanskem Kliničnem centru maršal ostal brez leve noge, v želji po aktualnosti ušpičili nekaj na ta račun.

Verjetno so tudi takrat jablovški orači v pustnem času hodili od hiše do hiše, odganjali zimo in ljudem s pesmijo zaželeli dobro letino, obilo zdravja in veselja – tako kot v soboto v Ribnici. Na čelu je pokač, ki s pokanjem najavi skupino pred kmečko hišo, sledi pa mu šest oziroma osem »konjev« – pevcev, ki vlečejo plug, za katerega se drži korant. Spremlja jih poberač.

Ko orači zaorjejo, se zasliši pesem »konjev« in zvonjenje korantovih zvoncev, ki odganjajo zimo. Poberač poseje seme in porahlja zemljo, gospodarju zaželi dobro letino in vsega dobrega, za kar dobi v dar kakšno jajce, klobaso oziroma kakšen tolar. Dober gospodar jih pogosti še s kozarčkom vina in s tem je obred končan.

Vzdušje iz vasi pod Kanalskim Kolovratom, na meji z Italijo, kot etnografsko dediščino iz roda v rod prenašajo tudi Liški pustje iz Kanala ob Soči.

Maske iz pločevine

V obraznih maskah, ki se od drugih slovenskih mask razlikujejo po tem, da so narejene iz pločevine, so ta lepe (mladoporočenci, zdravnik, žandar) in ta grde (pustje, pustice, rezjan, ki nosi moža v košu, hudič, opica, dajdam). Seveda so pritegnile pozornost.

»Na pustni dan v vasi Selček na Ločicah Karbidar s svojo napravo z glasnim pokom skliče Sevske potecine, da združno pričnemo izganjati zimo. Danes smo pregnali dež,« so sporočili Sevski potecini iz Begunj pri Cerknici.

Nad slabo vreme so se z energijo plesnih vragolij spravile Pariške dame iz Pustne sekcije Striček iz Vira pri Domžalah, nekje proti koncu pa so ledino zaorali tudi orači in kurenti pokarji iz KD Podlehnik. Etnološkim maskam so se s Prezidanskim šklompavom pridružili gostje iz Hrvaške, Pustno društvo Prezid 1969.

Ko nastopijo Ribničani

Močan vtis v direndaju so dodala ribniška društva. Med njimi tudi Ponosni posamezniki z novo scenografijo Posušjane suhe robe, Vaški vrt je iz gnezda spustil netopirje, Dolenjevaška mladina se je vrnila v nostalgični čas »štelenge« iz leta 1986, ko se je mladina na vojaških odsekih rekrutirala za služenje vojaškega roka.

Z veliko ladjo so se po Bistrici pripeljali Pirati s Karibov. Kot prva »ribniška posadka«, izstreljena v vesolje, se je predstavila deseterica članov pustnega društva, ki so se – tako kot pirati – »izšolali« v Križmeški pustni druščini.

Za slovo od sprevoda so poskrbeli kurenti iz Lancove vasi. Kako? »Pridite ob letu osorej in vse boste videli,« že zdaj vabijo možakarji v ovčjih kožuhih, ki jih je nekoliko napojil dež.

Zgroženi nad cenzuro

Senco nad karnevalskim dogajanjem pa je vrgla v zadnjem času prepovedana oddaja Tarča, ki so jo posebej za ljudstvo v Ribnici pripravili novinarji in žvižgači Slavčevega (Slavko Rus) uredništva »Prvi in brez dlake«.

Po njegovih besedah so doslej nastopali 33 let in bili ves ta čas aktivni soustvarjalci prireditve. »V četrtek nas je iz Ljubljane novica zadela kot strela z jasnega. To je nezaslišano, to je klasična cenzura javne hiše s Kolodvorske ulice. Imeli smo pripravljeno tudi odgovorno osebo za podajanje izjav,« je bil Slavc srborit kot nikoli doslej. Še toliko bolj, ker so v »ljubljanski Tarči« nakladali in ljudstvo za nos vlekli politiki vsemogočih barv.

»Dovolj je tega. Utišali so nas. Protestno bomo prenehali plačevati RTV-prispevek,« je sklenilo »njegovo« uredništvo. Razumi, kdor more.

»Ne glede na vse sem ponosen na nastopajoče skupine (bilo jih je 24, nekatere so kostume pustile na suhem in bile med množico), posameznike ter številne obiskovalke in obiskovalce, ki so kljub slabšemu vremenu prišli podpret dogodek. To je tisto, kar daje karnevalu pravo vrednost,« je dodal aktualni župan Matej.

»Zadovoljni smo, da nam je uspelo pripraviti dogodek pod nekoliko drugačnimi pogoji in dokazati, da pust v Ribnici še vedno združuje ljudi ter prinaša sonce – tudi takrat, ko ga na nebu ni,« je sklenil župan Samo, ki bo v sredo znova prejel mandat.

»Kljub vprašanjem in pomislekom zaradi vremena z različnih strani sem rekel: karneval je zmeraj bil in tudi tokrat bo. Na koncu je izpadlo tako, da se je vreme prilagodilo nam,« je prelomil Cveto Marinšek.

(mgć)