Punk pod komunističnim režimom v Mestnem kinu Domžale

2 hours ago 26

V Mestnem kinu Domžale so v sredo, 28. januarja 2026, premierno zavrteli dokumentarec o slovenski punk sceni med letoma 1977–1984. Film prikazuje srednješolske bende, ki so s svojo drznostjo sprožili režimsko represijo. V času po Titovi in Kardeljevi smrti je izbruhnila ustvarjalnost mladih in kulminirala na Novem Rocku 1981. V odličnem filmu so prikazani tudi dogodki, ki so jih zaznamovali pripori in razpad bendov zaradi služenja vojaškega roka. V filmu je lepo prikazano tudi, kako je bilo v socializmu – Tito kot ikona, na drugi strani pa punkerji, tako da komunistom ni bilo ravno vse jasno.

Pogovora po premieri filma, ki ga je vodil Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, sta se udeležila režiser in scenarist Andrej Košak, tudi član skupine DOZA, ter Robert Pajer, pevec skupine Šund iz Idrije. V filmu so predstavljeni srednješolski bendi, kot so Pankrti, Lublanski psi, Grupa 92, Berlinski zid, Buldogi, Kuzle, Šund, Gnile duše, Indust bag, Čao pičke, Via Ofenziva, O!KULT, Otroci socializma, 4R, o svojih občutkih takratnega časa pa so spregovorili nekateri glasbeniki teh bendov.

Kot sta povedala gosta pogovora po premieri filma, je bilo včasih punkerjem težko že v večjih mestih, saj so se vedno našli kakšni težaki. Še težje je bilo bendom v provinci – manjših mestih. Večina bendov je začela tako, da so vadili v sobi v blokovskem stanovanju. Si predstavljate, kako so bili veseli sostanovalci. Seveda so vadili tudi po telovadnicah, lokalih in zakloniščih, morali pa so menjavati mesta za vadbo, saj so se jih marsikje naveličali zaradi njihovega igranja in vpitja besedil. Med vsemi bendi je bilo zelo malo takih, ki so imeli v svojih vrstah tudi pevko. Večinoma so bili punk bendi fantovske zasedbe.

Esad Babačič – Car, pevec in tekstopisec benda Via Ofenziva, je najbolj razburkal komunistično oblast s svojo priredbo pesmi Lili Marlene, ki je govorila o delavcu, ki gre s težavo na delo, policisti pa niso hoteli razumeti njegove metafore. Miran Potočki, bobnar Lublanskih psov, je eden od prvih punkerjev v Sloveniji nasploh. Lublanski psi so zadnji koncert odigrali na prvem Novem rocku 1981, kjer je prišlo do pretepa med publiko in redarji, ker so trije člani morali iti v vojsko. Pevec Lublanskih psov Mario Šelih je bil kasneje aretiran v »naci punk aferi«, čeprav je bil popolnoma nedolžen.

Matej Sršen je član skupine 92. Poleg Pankrtov so edini izdali singel »Od šestih do dveh« člani skupine 92, ki se je takrat uvrstil na lestvici Stop Pops pred Blondie, ki je tisti čas prepevala komad »Call Me«. Veliko težav je imela tudi skupina Otroci socializma, saj jim je bilo prepovedano nastopati pod tem imenom, tako da so včasih igrali samo pod imenom Otroci, brez socializma. Komunistična oblast je tiste čase preganjala punkerje. Ljubljanski punker Maki, zaradi katerega se je zgodila »naci punk afera«, je imel bend 4R, bil aretiran in tri mesece v preiskovalnem zaporu. Grozila mu je kazen od 10 do 20 let zaradi rušenja ustavnega reda. In ne samo njemu.

Punkerji so bili fantje, ki so punk začeli vaditi že pri štirinajstih, petnajstih letih. Improvizirali so z instrumenti, saj jih je bilo takrat težko dobiti, ozvočenje pa je imelo več bendov skupaj. Te mlade fante, ki so delali nekaj let, so pri šestnajstih, sedemnajstih letih zaznamovali tudi pripori, vendar jih na srečo niso mogli obsoditi »zaradi rušenja družbene ureditve«, saj ni bilo nobenih dokazov. Po treh mesecih so jih morali zaradi javnosti izpustiti iz pripora, tudi zaradi njihove mladoletnosti. Seveda je večina bendov razpadla zaradi služenja vojaškega roka.

Več o zanimivem pogovoru pa v filmu.

Avtor: Miro Pivar; Foto; video: Miro Pivar