PRVIČ VIDENO Jeep Compass: Cestni pustolovec, ki bo morda kdaj videl vsaj še makadam

Po nekaterih drugih modelih z enako tehnično osnovo je v Sloveniji naprodaj še novi Jeep Compass, mogoče celo najbolj posrečen in edinstven od vseh. Hiba je za zdaj zgolj v tem, da še ni na voljo najbolj zanimivih različic.

Novi Compass še zdaleč ni prvi SUV velikostnega razreda C, osnovan na Stellantisovi platformi STLA M. Pred njim so denimo kupce že začeli snubiti Peugeot 3008, Opel Grandland in Citroen C5 Aircross, pohvalno pa je, da so za znamko Jeep vsaj zunanjo in v marsičem tudi notranjo podobo, če so že določene podrobnosti in elementi skupni, naredili povsem ločeno in s tem zagotovili prepoznavnost ter pripadnost temu, kar naj bi znamka simbolizirala.

Vsekakor naj bi bila glavna lastnost robustnost, k čemur pripomore precej plastičnih obrob in tudi malce višja odmaknjenost od tal, kot jo srečamo pri tekmecih, nekatere različice imajo še dodatno »porezane« odbijače za večji vstopni in izstopni kot pri premagovanju klancev. Zunanje podoba je dokaj oglata, pa vendar moderna in skladna, ne bom presenečen, če bo komu izmed vseh zgoraj naštetih najbolj všeč. Sprednja maska je nezgrešljivo jeepovska, prav tako trapezoidni loki nad kolesi, lahko dokupite tudi svetlobni napis zadaj. Znotraj so poskušali ustvariti pustolovsko vzdušje, precej je gumiranih in z reliefnimi odtisi popestrenih elementov, zanimiv je ležeče postavljeni osrednji zaslon, in tudi gumbi so nekoliko drugačni, sedeži pa na prvi otip zagotavljajo ustrezno udobje, ki naj bi bilo tudi ena od ključnih lastnosti tega avtomobila.

S tretjo generacije je postal precej večji, še bolj kot 15 cm prirastka v dolžino in kar 16 cm pri medosni razdalji, pade v oči podatek o kar 8-centimetrski razširitvi. To sicer za parkirna mesta in vožnjo po ozkih ulicah ni najbolj razveseljujoč podatek, k notranji prostornosti pa močno pripomore. Podobno raztegovanje v zadnjem času videvamo še pri marsikaterem drugem modelu. Prtljažnik je narasel za 45 l na skupno 550 l (v dveh nivojih), pohvalno pa je še troje. Pri vseh pogonskih različicah je enako velik, odbijač je dodatno zaščiten pred morebitnimi poškodbami pri nakladanju in na voljo je podiranje naslonjal klopi v uporabnem razmerju 40:20:40.

Za zdaj sta na voljo dve pogonski opciji. Znana (blago) hibridna s kombinacijo 1,2-litrskega prisilno polnjenega bencinskega trivaljnika in majhnega elektromotorja (ki se napaja iz baterije s kapaciteto približno pol kilovatne ure), ta daje 107 kW oz. 145 KM sistemske moči, ter povsem električna z manjšo od dveh možnosti baterije (74 kWh) in s 157 kW (213 KM), ki se prenašajo na sprednji kolesni par. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da ročnega menjalnika ni in tudi ne bo v ponudbi. V primerljivi opremi je električna izvedba za natanko deset tisoč evrov dražja od hibridne, državna subvencija pa to razlika zniža za 4.500 ali celo 6.500 evrov, če dobite dovolj popusta, da cena (izhodiščna znaša 45.490 evrov) pade pod 45 tisočakov.

V drugi polovici leta nato sledijo bolj zanimive opcije. Namreč priključni hibrid in predvsem električne različice z večjo baterijo (97 kWh) ter tudi štirikolesnim pogonom. Poleg tega pri »običajni« električni pričakujemo dodatno paleto nivojem opreme, s čimer bi tudi cena lahko postala še nekoliko atraktivnejša.