Začetek vrtčevskega leta je za otroke, stare od 1 do 2 let, pomembno obdobje, saj se prvič srečujejo z novim okoljem, novimi obrazi in drugačnim dnevnim ritmom. V skupini Sončki smo uvajanje otrok zastavili postopoma, mirno in prilagojeno posameznemu otroku. Naš glavni cilj je bil, da se otroci v igralnici počutijo varne, sprejete in da počasi vzpostavijo zaupanje do vzgojiteljic.
V prvih dneh so otroci v igralnici preživeli krajši čas. Dolžino bivanja smo nato postopoma podaljševali, saj smo želeli otrokom omogočiti, da se na novo okolje navajajo v svojem tempu. Pri tem smo upoštevali njihove odzive, počutje in potrebe. Nekateri otroci so se na novo okolje vključili hitreje, drugi pa so potrebovali več časa, bližine in spodbud.
Veliko pozornosti smo namenili ustvarjanju prijetnega in spodbudnega okolja. Otrokom smo omogočili raziskovanje igralnice, igrač in različnih kotičkov. Spodbujali smo jih, da so se po svojih zmožnostih vključili v igro in postopoma začeli samostojno raziskovati prostor.
Pomemben del uvajanja je bilo tudi navezovanje stika z vzgojiteljicama. Otrokom smo nudili veliko telesne bližine, jih pestovali, tolažili, se z njimi pogovarjali in jih s prijaznim glasom spodbujali. S tem smo jim pomagali pridobivati občutek varnosti in zaupanja.
Otroci so se zelo radi zamotili ob petju. Prepevale smo jim kratke otroške pesmice, ob katerih so se nekateri otroci hitro umirili in pritegnili njihovo pozornost. Veliko zanimanja so vzbudili tudi milni mehurčki, ki smo jih pihali otrokom. Otroci so jih opazovali, lovili in se ob tem sproščeno nasmihali. S preprostimi gibalnimi in socialnimi igrami smo jih spodbujali k sodelovanju in medsebojnemu povezovanju.
Pri uvajanju smo uporabljali tudi različne prstne igre, bibarije ter kratke gibalne dejavnosti. Otrokom smo ponudili mehke žogice, kocke, različne vstavljanke in druge igrače, primerne njihovi starosti. Posebno zanimive so bile dejavnosti, pri katerih so lahko predmete prijemali, prestavljali, zlagali, skrivali in ponovno odkrivali. Tako so skozi igro spoznavali okolje in hkrati razvijali svoje čutne, gibalne in miselne sposobnosti.
Pomemben del uvajanja je predstavljala tudi dnevna rutina. Otroci so se postopoma seznanjali s časom za igro, malico, nego, počitek in drugimi dejavnostmi. S ponavljanjem podobnega dnevnega zaporedja so počasi dobivali občutek predvidljivosti, kar jim je pomagalo pri prilagajanju na življenje v vrtcu.
Posebno pozornost smo namenili tudi individualnim potrebam otrok. Vsak otrok se je odzival na uvajanje nekoliko drugače. Nekateri so potrebovali več naročja in bližine, drugi so se hitreje vključili v igro. Njihove potrebe smo sprejemali in jim omogočali čas, ki so ga potrebovali za prilagoditev.
Pomembno nam je bilo, da otroci vrtec povežejo s prijetnimi izkušnjami. Vsak nasmeh, samostojen odhod od vzgojiteljice, vključevanje v igro ali mirno opazovanje dogajanja je bil za nas pomemben znak napredka.
Postopoma so otroci začeli bolj sproščeno raziskovati igralnico, sprejemati bližino vzgojiteljic, se vključevati v dejavnosti in vzpostavljati prve stike z vrstniki.
Uvajanje v skupini Sončki je tako potekalo predvsem v znamenju varnosti, postopnosti, potrpežljivosti, igre in topline. Zavedamo se, da je za tako majhne otroke prehod iz domačega okolja v vrtec velik korak, zato smo jim želeli ustvariti okolje, v katerem se bodo počutili sprejete, ljubljene in varne. S postopnim uvajanjem in občutljivim odzivanjem na njihove potrebe smo jim pomagali narediti prve korake v njihovo novo vrtčevsko okolje.
Avtor, foto: Vzgojiteljica Marijana Galić, Vrtec Urša, Skupina Sončki
The post Prvič v vrtcu appeared first on domžalec.si.

1 hour ago
18












English (US)