ARTICLE AD BOX
V Ljubljani so prvič v celoti predstavili program Evropske prestolnice kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica 2025. Ob navzočnosti predstavnikov mest je ministrica za kulturo Asta Vrečko izrazila upanje, da bo najmlajše mesto morda preko kulture ponudilo platformo za razmislek ter pogled na družbo in prihodnost. Naziv bodo prevzeli v petek v Bad Ischlu.
Ministrica je izpostavila pomembnost tega nacionalnega projekta, ki so ga načrtovali dlje časa, že ob začetku pa je bil po njenih besedah zastavljen inovativno in z drugačnimi pristopi, vse z namenom, da bi rezultati ostali. Zamišljen je bil trajnostno, zeleno in povezovalno, Nova Gorica pa se je pri tem obrnila na sosednjo Gorico, s katero sta pripravili prvo čezmejno EPK.
“Leto 2025 bo tisto leto v Sloveniji, ki bo posvečeno kulturi,” je dejala ministrica in dodala, da to ni le projekt ene ali dve občin, temveč nacionalni projekt, kot je bil tudi zamišljen ob nastopu aktualne vlade. S tem namenom so ustanovili posebno komisijo, podpisali pogodbo v vrednosti desetih milijonov evrov in jih nato zvišali na 14,5 milijona evrov, kolikor je namenjenih samemu programu. Upoštevati je treba še investicije v izgradnjo amfiteatra novogoriškega gledališča in prenovo vile Rafut, sočasno pa poteka še velika prenova novogoriške železniške postaje.
Prepričana je, da bo v Novi Gorici “vsak lahko našel kaj za svojo dušo”, medtem ko bo naše najmlajše mesto morda preko kulture ponudilo platformo za razmislek, pogled na družbo in tudi na prihodnost.
Ob navzočnosti predstavnikov obeh mest sta celotni program predstavila programski direktor Stojan Pelko in umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric. Kot je povedal prvi, izhodišče zanj ni bila misel, da bi umetniki oziroma izvajalci prišli in odšli, temveč da bi Evropi pokazali avtentične stvari, ki jih premore to okolje.
Od leta 2020, ko je novogoriška kandidatura osvojila naziv, “smo šli skozi pandemijo, doživljamo dve vojni in smo nenehno zapljuskani z valovi migrantov”. Zato so po Pelkovih besedah vztrajali, da program ni zabetoniran v času, temveč da se mora znati odzivati. Dogodke so povezali v štiri sklope, ki se vsi zdijo pomembni za Evropo: govorili bodo o vojni in miru, o tem, kako je mogoče po katastrofah ustvariti nekaj novega, o tem, kako so ljudje ob meji tihotapili vse mogoče ter o tem, da je za preživetje planeta nujno misliti in delovati zeleno.
“To so štirje naši programski stebri in danes smo predstavili, kako veliko lokalnih umetnikov je doseglo evropsko ali svetovno slavo in so se zato vrnili domov,” je za STA povedal Pelko. Iz tega je po njegovih besedah mogoče sklepati tudi, da je “najbolj univerzalno ponavadi tisto, kar je najbolj lokalno”.
V prvem sklopu bodo obiskovalci hodili po Poti miru v spomin na bojišča prve svetovne vojne, videli dela Zorana Mušiča iz koncentracijskega taborišča Dachau, zgradili so Epic za interpretacijo 20. stoletja skozi videnja meščanov obeh mest. V drugem se bodo spomnili graditelja Nove Gorice Edvarda Ravnikarja, saj nastaja digitalni in knjižni vodnik po mestu, a tudi rušitelja starih “struktur psihiatričnega zdravljenja” Franca Basaglie, med drugim s kinom v njegovem goriškem parku. V tem delu bodo tudi gledališki režiser Tomi Janežič s sklopom predstav, ki nastajajo v več evropskih mestih, ter koncerti svetovnih glasbenih zvezd.
Tihotapci bodo dali prostor italijanskemu plesalcu Mattii Casonu in njegovemu projektu Moja meja je tvoja meja, zgodbam aleksandrink ter področju filma, med drugim s filmsko pisarno. Sklop Zelo zeleno bo med drugim posvečen ekologiji, prihodnosti hrane ter botanični dediščini.
EPK se bo začel na slovenski kulturni praznik 8. februarja, s simboličnim povezovanjem obeh mest od postaje do postaje, kjer bodo z budnico pihalnega orkestra pripeljali do odprtja na Trgu Evrope, je povedala Rusjan Bric, ki je prevzela režijo slovesnosti. Vsak letni čas bo sicer zaznamovan z večjim oziroma množičnim dogodkom.
Projekt so v Novi Gorici že predstavili, po Ljubljani bo prihodnji teden sledila predstavitev v Bruslju, v začetku decembra v italijanski Gorici in nato še v Rimu, je povedala direktorica zavoda GO! 2025 Mija Lorbek. Kot je izpostavila, je vreden več kot 200 milijonov evrov, kar je pomembno predvsem za kulturno produkcijo, ki ji v tem čezmejnem območju “resnično primanjkuje prostorov”. “Na prej degradiranem prostoru na meji sedaj nastaja domišljeno oblikovan in urban prostor kulture,” je dejala.
Mesti bosta naziv prevzeli v petek v eni od treh letošnjih EPK – avstrijskem Bad Ischlu.