Prvi prehlad je tu

September je za marsikaterega starša čas prvih otroških prehladov. Tekoč izcedek ali zamašen nos, kihanje, kašelj, boleče žrelo in povišana telesna temperatura so med najpogostejšimi težavami, s katerimi se otroci srečujejo v jesenskih mesecih.

Večina prehladov je virusnih in minejo sami od sebe. Kljub temu je za starše pomembno vedeti, kako lahko otroku pomagajo, katera zdravila so pri določeni starosti primerna in predvsem kateri znaki kažejo, da otrok potrebuje zdravniški pregled.

Prehlad običajno ne potrebuje antibiotika

Navaden prehlad povzročajo virusi, zato antibiotiki pri nezapletenem prehladu ne pomagajo. Njihova nepotrebna uporaba lahko povzroči neželene učinke in prispeva k razvoju odpornosti bakterij proti antibiotikom. Pri večini otrok je zato zdravljenje usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov in dobro počutje otroka.

Kako lahko otroku pomagamo?

Zamašen ali tekoč nos

Pri zamašenem nosu lahko uporabimo fiziološko raztopino v obliki kapljic ali pršila. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je zamašen nos lahko še posebej neprijeten, saj lahko otežuje hranjenje in spanje.

Pri dojenčku lahko po potrebi uporabimo tudi nosni aspirator, vendar nežno in predvsem takrat, ko je nos močno zamašen. Fiziološka raztopina pomaga zmehčati sluz in olajša njeno odstranitev.

Kašelj

Kašelj je neprijeten, vendar ima pomembno zaščitno funkcijo – pomaga odstranjevati sluz iz dihal. Zato ga pri običajnem prehladu ni vedno treba zavirati.

Otroku ponudimo dovolj tekočine in poskrbimo za prijetno bivalno okolje. Pri otrocih, starejših od enega leta, lahko pri dražečem kašlju pomaga tudi med. Priporočena količina je približno 2–5 ml po potrebi. Dojenčkom, mlajšim od enega leta, medu ne dajemo, saj lahko povzroči botulizem.

Pri majhnih otrocih tudi ni priporočljivo rutinsko uporabljati zdravil brez recepta proti kašlju in prehladu. Pri otrocih, mlajših od 4 let, jih Ameriška akademija za pediatrijo odsvetuje; pri otrocih od 4 do 6 let pa naj se uporabljajo le po priporočilu zdravnika.

Povišana telesna temperatura – kdaj je pomembna?

Pri vročini ni pomembna samo številka na termometru, ampak predvsem otrokovo splošno počutje, odzivnost, dihanje, pitje in uriniranje.

Paracetamol ali ibuprofen lahko uporabimo, kadar je otrok zaradi vročine ali bolečine prizadet oziroma mu je neprijetno. Odmerek mora biti prilagojen otrokovi telesni masi in navodilom za konkretno zdravilo.

Zdravila za zniževanje temperature ne uporabljamo samo zato, da bi znižali številko na termometru. Po priporočilih britanskega Nacionalnega inštituta za odličnost v zdravstvu in oskrbi (NICE – National Institute for Health and Care Excellence) se paracetamol ali ibuprofen uporabljata predvsem takrat, ko je otrok zaradi vročine prizadet.

Pri dojenčkih je potrebna posebna previdnost.

Pri zelo majhnih dojenčkih je prag za zdravniško oceno nižji:

• dojenček, mlajši od 3 mesecev: telesna temperatura 38,0 °C ali več je razlog za takojšnjo zdravniško oceno;
• dojenček, star od 3 do 6 mesecev: telesna temperatura 39 °C ali več je eden od dejavnikov, pri katerih je priporočljiva zdravniška ocena, zlasti če je otrok vidno prizadet ali ima druge opozorilne znake.

Pri otrocih, starejših od 6 mesecev, sama višina telesne temperature običajno ni dovolj za oceno resnosti bolezni. Pomembno je predvsem otrokovo splošno stanje.

Ali je rumen ali zelen izcedek iz nosu znak za antibiotik?

Ne nujno. Med potekom virusnega prehlada se lahko videz nosnega izcedka spreminja. Sama rumena ali zelena barva izcedka zato še ne pomeni bakterijske okužbe in sama po sebi ni razlog za zdravljenje z antibiotikom.

Pomembni so predvsem celotna klinična slika, trajanje težav in morebitno poslabšanje otrokovega stanja.

Kdaj lahko otroka opazujemo doma?

Če otrok kljub prehladu normalno ali skoraj normalno diha, dovolj pije, normalno urinira, je odziven in se občasno igra, nima izrazitih bolečin in se njegovo stanje postopoma izboljšuje je običajno mogoče simptome lajšati doma in otroka opazovati.

Prehlad lahko traja dlje, kot bi si želeli. Zamašen ali tekoč izcedek iz nosu lahko vztraja približno en do dva tedna, kašelj pa lahko traja še nekoliko dlje.

Kdaj je čas za zdravnika?

Pri otroku je pomembneje od samega števila dni ali višine temperature opazovati njegovo splošno stanje.

Zdravniški pregled je potreben oziroma je smiselno poiskati zdravniški nasvet, če:

• otrok težko diha, diha zelo hitro ali se pri dihanju vidno napreza,
• ima modrikaste ustnice ali kožo,
• je izrazito zaspan, neodziven ali ga je težko zbuditi,
• ne more piti ali kaže znake dehidracije,
• bistveno manj urinira kot običajno,
• ima močne bolečine, na primer v ušesu,
• se po začetnem izboljšanju njegovo stanje ponovno izrazito poslabša,
• ima vročino pet dni ali več,
• se pojavi izpuščaj, ki ob pritisku ne pobledi,
• gre za zelo majhnega dojenčka z vročino.

Pri težkem dihanju, pomodrevanju, izraziti neodzivnosti ali drugih znakih akutnega poslabšanja ne čakamo na razvoj simptomov, ampak poiščemo nujno medicinsko pomoč.

Kaj pa vrtec in šola?

Če ima otrok vročino ali se počuti slabo, naj ostane doma. Ko se njegovo stanje izboljša, pa blag kašelj ali nahod sama po sebi nista nujno razlog, da mora ostati doma.

Najnovejše smernice Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je pri ponovni vključitvi v vrtec ali šolo pomembno predvsem otrokovo zdravstveno stanje in priporočila za konkretno nalezljivo bolezen. Pri sicer zdravem otroku blag kašelj in nahod sama po sebi nista razlog za izključitev iz kolektiva.

Pri otrocih s kroničnimi ali drugimi osnovnimi boleznimi je potrebna individualna presoja.

Kaj naj bo v domači lekarni?

Za jesensko sezono je smiselno imeti pri roki fiziološko raztopino za nos, termometer, zdravilo proti bolečini in vročini, primerno otrokovi starosti in telesni masi in po potrebi ustrezen nosni aspirator za majhne otroke.

Pri zdravilih za otroke je pomembno, da vedno preverimo starost, telesno maso, odmerek in učinkovine. Posebej previdni moramo biti pri kombiniranih pripravkih za prehlad, saj lahko vsebujejo več učinkovin in s tem povečajo možnost nenamernega podvajanja zdravil.

Če niste prepričani ali je določen pripravek primeren za otroka, se pred uporabo posvetujte s farmacevtom.

Ko otrok zboli, želimo starši pogosto čim prej »nekaj narediti«. Pri običajnem prehladu pa je lahko najboljša pomoč precej preprosta: dovolj tekočine, počitek, čiščenje nosu s fiziološko raztopino, lajšanje bolečin oziroma vročine, kadar je otrok prizadet, ter dobro opazovanje njegovega stanja.

Pri otrocih ni pomembno samo, koliko kaže termometer, ampak predvsem, kako otrok diha, ali pije, urinira, je odziven in kako se njegovo stanje razvija.

Če niste prepričani, katero zdravilo ali izdelek je glede na otrokovo starost primeren, vprašajte farmacevta. Pri znakih, ki vzbujajo skrb, pa je potreben posvet z zdravnikom.

Ne zdravimo samo termometra – opazujmo otroka.

Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.

Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.

Lekarna Pušnik Trbovlje

The post Prvi prehlad je tu appeared first on Savus.