Prvi domači paradižniki se že barvajo: zdaj jim pomagajte z vodo, zrakom in mirno roko

Prvi oranžno rdeči paradižniki na rastlini so za vrtičkarja skoraj majhen praznik. A prav ta faza zna biti občutljiva. Plodovi se polnijo, rastlina še vedno cveti, listi delajo hrano, vročina pa lahko v nekaj dneh pokvari tisto, kar je raslo več tednov. Zato zdaj ni čas za velike posege, ampak za nekaj natančnih odločitev.

Ponekod so plodovi že lepo nastavljeni, nekaj se jih barva, nekaj jih je še zelenih. Zastirka je dobra rešitev, opora je nujna, največ pozornosti pa si zaslužijo trije ukrepi: enakomerno zalivanje, zračenje rastline in previdnost pri odstranjevanju listov.

Ne slecite rastline do golega

Najpogostejša napaka pri paradižniku, ki se začne barvati, je pretirano rezanje listov. Res je, da paradižnik potrebuje zrak. Res je tudi, da spodnji listi, ki ležijo na zemlji ali zastirki, lahko prenašajo vlago, umazanijo in bolezni. Toda listi niso odveč. Rastlina jih potrebuje za zorenje plodov.

Odstranite predvsem tiste liste, ki so:

• porumeneli, pegasti ali poškodovani,
• dotikajo se zemlje,
• močno zapirajo notranjost rastline,
• so stisnjeni med plodove in oporo ter se po dežju dolgo ne posušijo.

Ne odstranite pa vseh listov okoli grozda. Plodovi, ki so nenadoma izpostavljeni močnemu soncu, lahko dobijo sončni ožig. To se pozna kot svetla, bleda ali usnjata lisa na paradižniku. Škoda je še posebej pogosta pri vročinskih valovih.

Koliko listov odstraniti naenkrat?

Najbolje je malo po malo. Naenkrat odstranite nekaj spodnjih ali poškodovanih listov, ne polovice rastline. Če imate občutek, da je paradižnik preveč zaraščen, delo razdelite na dva ali tri dni. Rastlina se na manjše posege odzove bolje kot na nenadno “frizuro”.

Pri visokih sortah še naprej odstranjujte zalistnike, če rastlino vzgajate na eno ali dve stebli. Pri nizkih, grmičastih sortah bodite bolj zadržani, saj lahko z rezanjem hitro zmanjšate pridelek.

Paradižniki se počasi barvajo

Zalivanje zdaj odloča o pokanju plodov

Paradižnik, ki se barva, potrebuje stalno oskrbo z vodo. Ne mara presenečenj. Če je zemlja tri dni suha, nato pa dobi veliko vode, plodovi pogosto začnejo pokati. Rastlina naenkrat potegne več vlage, kožica ploda pa tega ne prenese.

Zalivajte pri tleh, počasi in globoko. Listov ni treba močiti. Najboljši čas je zgodaj zjutraj, saj ima rastlina čez dan dovolj vode, listi in okolica pa se ne zadržujejo dolgo mokri. Večerno zalivanje je sprejemljivo v hudi vročini, vendar pazite, da ne škropite po listih.

Zemlja pod zastirko naj bo rahlo vlažna nekaj centimetrov globoko. Površina lahko deluje suha, pod slamo pa je pogosto še dovolj vlage. Zato ne zalivajte na pamet. S prstom preverite zemljo ob rastlini, nekoliko stran od stebla.

V tej fazi paradižnik bolj potrebuje enakomernost kot obilje. Manj škode naredi zmerno redno zalivanje kot občasno namakanje do blata.

S čim jih zalivati in česa ne dodajati?

Najboljša je navadna voda, po možnosti postana ali deževnica, če jo imate. Paradižnik ne potrebuje posebnih domačih mešanic, sladkorja, mleka, soli ali podobnih “trikov”, ki krožijo med vrtičkarji. Veliko takih dodatkov naredi več težav kot koristi.

Če rastlina normalno raste, ima zdrave liste in lepo nastavlja plodove, z gnojenjem ne pretiravajte. Preveč dušika v tej fazi spodbuja bujno zeleno rast, ne pa nujno boljšega zorenja. Rastlina lahko dela nove liste, plodovi pa zorijo počasneje.

Če želite dodati hranila, izberite gnojilo za paradižnik z več kalija in manj dušika. Kalij podpira razvoj plodov in okus. Uporabite ga po navodilih, raje v šibkejši koncentraciji kot premočni. Pri rastlinah v loncih je dognojevanje bolj smiselno kot pri rastlinah v dobri vrtni zemlji, saj se hranila tam hitreje porabijo.

>>> Sadike paradižnika v loncu ne rastejo? Najprej preverite te tri stvari

Kaj pa kalcij?

Če se na spodnjem delu plodov pojavijo temne, ugreznjene lise, gre lahko za suho gnilobo plodov. Vrtičkarji temu pogosto rečejo pomanjkanje kalcija, vendar vzrok ni vedno premalo kalcija v zemlji. Zelo pogosto je težava neenakomerno zalivanje, zaradi katere rastlina kalcija ne more pravilno prenašati do plodov.

Zato je prva rešitev urejen vodni režim. Šele potem razmišljajte o dodatkih.

Plodov ne trgajte prepozno

Paradižnik, ki se začne barvati, lahko dozori tudi po obiranju, če je že dosegel primerno stopnjo zrelosti. Pri hudih vročinah je včasih pametno pobrati plodove, ki so že začeli spreminjati barvo, in jih dokončati v senci, na sobni temperaturi. Tako zmanjšate možnost pokanja, ožiga in poškodb zaradi ptic ali žuželk.

Ne polagajte jih na žgoče okensko sonce. Za zorenje potrebujejo toploto, ne pekoče pripeke. Najbolje je zračno mesto v kuhinji ali shrambi.

Paradižniki na domačem vrtu

Zastirka je zdaj vaša najboljša pomočnica

Slama, suha trava ali druga rahla organska zastirka pod paradižnikom deluje kot zaščitna plast. Zemlja se manj segreva, vlaga počasneje izhlapeva, ob dežju pa se manj zemlje odbija na spodnje liste.

Pazite le, da zastirka ni tesno naložena ob steblo. Okoli stebla naj ostane malo zraka. Če je plast mokra, zbita in predebela, lahko zadržuje preveč vlage tik ob rastlini.

Zdaj paradižnik potrebuje red, ne panike

Prvi obarvani plodovi so znak, da ste večino dela že opravili dobro. Zdaj rastlini pomagajte tako, da ji ne spreminjate razmer vsak dan. Zalivajte enakomerno, odstranite le liste, ki res motijo zračenje ali so že poškodovani, in ne dodajajte močnih gnojil brez potrebe.

Paradižnik v tej fazi ne potrebuje dramatičnega posega. Potrebuje oporo, zrak, vodo pri koreninah in nekaj listov, ki bodo še naprej hranili plodove. Prav ta zmernost pogosto odloči, ali bodo prvi domači paradižniki samo lepi na pogled ali tudi polnega, sladkega okusa.

Paradižnik beži previsoko? Tako ga ustavite, ne da bi oslabili rastlino

Paradižnik brez opore hitro pokaže težave: privezovanje je ena pomembnih nalog

Paradižnik pred dopustom močno zalijete? Ta napaka mu lahko naredi več škode kakor koristi

Objava Prvi domači paradižniki se že barvajo: zdaj jim pomagajte z vodo, zrakom in mirno roko se je pojavila na Vse za moj dan.