Prvi dež po suši še ni dovolj – preverite, kdaj je trata pripravljena na košnjo

Prvi obilnejši dež po dolgotrajni suši še ne pomeni, da je trata pripravljena na košnjo. Porumenela in izsušena trava potrebuje čas, da ponovno začne rasti, prezgodnja ali prenizka košnja pa jo lahko še dodatno oslabi.

Po več tednih vročine in pomanjkanja padavin številne zelenice niso videti najbolje. Čeprav jih prvi dež nekoliko osveži, mokra tla in nekaj zelenih bilk še niso zadosten razlog, da takoj zaženemo kosilnico.

Trata med sušo pogosto preide v mirovanje. Njena rast se skoraj ustavi, listi porjavijo, korenine in rastni vršički pa lahko ostanejo živi. Po vrnitvi vlage potrebuje nekaj dni, pri močno izsušenih površinah pa tudi dva tedna ali več, da ponovno začne aktivno rasti.

Kako prepoznati pravi čas za košnjo?

Trata je praviloma pripravljena na prvo košnjo po suši, ko:

• se med rjavimi bilkami pojavijo novi zeleni vršički,
• so bilke znova pokončne in prožne,
• je trava po dežju opazno zrasla,
• zemlja nekaj centimetrov pod površino ni več prašno suha,
• so tla dovolj čvrsta, da kosilnica ne pušča kolesnic.

Vlažnost zemlje lahko preverite tudi z izvijačem. Potisnite ga približno od pet do osem centimetrov globoko v tla. Če gre vanje razmeroma gladko in je prst vlažna tudi v globini, je voda dosegla območje korenin. Močan, a kratek naliv lahko namreč navlaži le vrhnjo plast zemlje.

Pri prvi košnji odstranite največ tretjino bilke

Ena najpogostejših napak je prenizka košnja takoj po suši. Pri prvem krajšanju odstranite največ tretjino višine bilk. Če je trava visoka okoli 12 centimetrov, jo najprej pokosite na približno osem centimetrov.

Na običajno višino jo lahko postopoma skrajšate pri naslednjih košnjah. Višja trava bolje senči tla, zadržuje vlago in lažje nadaljuje okrevanje.

Mokre trate ne kosite

Tudi če je trava že začela rasti, počakajte, da se po dežju popolnoma posuši. Mokre bilke se pod rezilom pogosto trgajo in polegajo, odrezki se sprijemajo, kosilnica pa lahko na razmočenih tleh pušča globoke sledi in zbija zemljo.

Za košnjo izberite hladnejši del dneva, vendar ne zgodnjega jutra, ko je trava še mokra od rose. Košnja sredi največje vročine za oslabljeno trato pomeni dodaten stres.

Simbolična slika, Magnific

Kaj storiti z rjavimi deli zelenice?

Posamezni deli trate lahko okrevajo počasneje, zlasti na prisojnih pobočjih, ob zidovih in tlakovanih površinah, pod drevesi ter na plitvih ali zbitih tleh.

Če je večina zelenice že začela rasti, jo lahko pokosite z višje nastavljeno kosilnico. Po najbolj poškodovanih predelih hodite in vozite čim manj.

Če se posamezni deli po približno dveh tednih primerne vlage in ugodnejših temperatur še vedno ne odzovejo, rahlo povlecite šop trave. Če se trdno drži tal in je pri osnovi opaziti svetlo ali zeleno tkivo, si še lahko opomore. Če se brez težav izpuli in pod njim ni nove rasti, je ruša najverjetneje odmrla in bo potrebno dosejevanje.

Z gnojenjem še nekoliko počakajte

Močno gnojenje takoj po prvem dežju ni priporočljivo. Speča in zaradi suše obremenjena trava hranil še ne more učinkovito uporabiti. Z gnojenjem je zato bolje počakati, da se njena rast vidno obnovi oziroma da opravite prvo ali drugo zmerno košnjo.

Pravi čas za košnjo torej določa stanje trave, ne število dni po dežju. Malo potrpežljivosti lahko pomembno pripomore k hitrejšemu okrevanju zelenice.

Vir: Bodi eko

The post Prvi dež po suši še ni dovolj – preverite, kdaj je trata pripravljena na košnjo appeared first on domžalec.si.