Prvo avtocesto v Sloveniji so odprli 29. decembra 1972. Povezovala je Vrhniko in Postojno, dolga je bila 31,99 kilometra, njena gradnja pa je trajala približno dve leti in pol. Šlo je za prvo pravo avtocesto ne le v Sloveniji, temveč tudi v takratni Jugoslaviji.
Danes je vožnja po avtocesti za večino slovenskih voznikov nekaj povsem običajnega. Pred dobrimi petimi desetletji pa je bila štiripasovnica med Vrhniko in Postojno izjemna novost, ki je pomenila začetek sodobnega slovenskega avtocestnega omrežja.
Konec letošnjega decembra bo od njenega odprtja minilo natanko 54 let.
Gradnja se je začela maja 1970
Prvo slovensko avtocesto so začeli graditi 22. maja 1970, uradno pa so jo prometu predali 29. decembra 1972.
Cesta je bila široka 26 metrov. Imela je štiri vozne pasove, po dva v vsako smer, ter dodatne odstavne površine.
Gradnjo so razdelili na tri dele: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec in Unec–Postojna.
Pri projektu je sodelovalo več kot 40 podjetij iz različnih delov takratne Jugoslavije. Gradnja je bila zahtevna tudi zaradi razgibanega kraškega terena, na katerem je bilo treba urediti številne nasipe, vkopa in premostitvene objekte.
Ob odprtju so po novi avtocesti zapeljali prvi avtomobili, slavnostna kolona pa je pot nadaljevala proti Postojni.
Za voznike je nova povezava pomenila predvsem hitrejše in udobnejše potovanje. Običajne ceste so takrat potekale skozi naselja in niso bile prilagojene prometu, kakršnega poznamo danes.
Gradnja avtocest v Sloveniji, Foto: arhiv promet.siPrva avtocesta je imela tudi cestnino
Zgodba prve slovenske avtoceste je povezana tudi z začetki pobiranja cestnine.
Na novi povezavi sta bili urejeni cestninski postaji Vrhnika in Postojna. Vozniki so se srečali z načinom plačevanja uporabe cest, ki je pozneje postal značilen za slovensko avtocestno omrežje.
Danes cestninskih postaj na slovenskih avtocestah za osebne avtomobile ni več. Leta 2008 jih je nadomestil vinjetni sistem, od leta 2021 pa uporabljamo elektronske vinjete.
Prva avtocesta je bila pomembna tudi zato, ker je izboljšala povezavo med osrednjo Slovenijo in Primorsko ter omogočila nadaljnji razvoj prometnih povezav proti morju in italijanski meji.
Od 32 kilometrov do več kot 600 kilometrov
Slovensko avtocestno omrežje se je v naslednjih desetletjih postopoma širilo. Posebej pomembno obdobje je nastopilo po osamosvojitvi, ko je država začela uresničevati nacionalni program gradnje avtocest.
Nastajal je slovenski avtocestni križ, ki povezuje Šentilj s Koprom ter predor Karavanke z Obrežjem.
Po podatkih države iz leta 2025 DARS upravlja približno 624,8 kilometra avtocest in hitrih cest ter drugih pripadajočih cest v svoji evidenci.
Najdaljša slovenska avtocesta je A1, ki povezuje območje Šentilja, Maribor, Celje, Ljubljano in Primorsko. Dolga je približno 245 kilometrov.
Druga najdaljša je A2, ki poteka od Karavank mimo Kranja, Ljubljane in Novega mesta do Obrežja. Njena uradna dolžina znaša približno 175 kilometrov.
Zanimivo je, da je prvotni odsek Vrhnika-Postojna danes del avtoceste A1, po kateri vsak dan vozijo številni domači in tuji vozniki.
Gradnja avtoceste, Foto: arhiv promet.siKatere so najdaljše?
Primerjajte vseh pet avtocest A1–A5.
Vir: Uredba o kategorizaciji državnih cest. Prikazane so celotne avtoceste A1–A5, ne posamezni gradbeni odseki.

38 minutes ago
6










English (US)