»Prostocarinski režim ni naš privilegij, pač pa priložnost za vso državo«

Tržaško pristanišče je za prihodnjih nekaj let napovedalo obsežna vlaganja v razvoj. V luško infrastrukturo večinoma investirata država in zasebni kapital. Finančna podpora teh dveh akterjev je dokaz, da postaja severni Jadran obetaven in pomemben logistični koridor, ki že zdaj prevzema del ladijskega tovora za velik del Evrope, v prihodnjih letih pa se bo glede na vsa obstoječa in napovedana vlaganja ta južna transportna pot še dodatno razvila. V ta kontekst se lepo vključuje tudi podjetje Samer & Co Shipping, logistična družba, ki doma in v tujini zaposluje 600 ljudi in je s tako imenovano pomorsko avtocesto že pred leti povezala Trst in Turčijo.

O razvoju pristanišča, njegovih priložnostih, novih izzivih za pomorsko avtocesto in tudi o lokalni politiki smo govorili s predsednikom in izvršnim direktorjem te družbe Enricom Samerjem. Mimogrede naj omenimo, da so lani lokalni novinarji prav temu podjetniku podelili nagrado zlati sv. Just. Ker smo tik pred imenovanjem novega predsednika pristaniške uprave, smo logističnega strokovnjaka najprej vprašali, kaj meni o enoletnem čakanju na predsednika.

Gospod Samer, kandidat za predsednika Antonio Gurrieri je včeraj šel še skozi sito senatnega odbora in v prihodnjih dneh bomo mogoče zares dobili predsednika. Na to smo čakali kar leto dni. Ali je to zavlačevanje v Rimu ogrozilo tržaško pristanišče, ki je v zadnjih letih postalo osrednje vozlišče v evropski logistiki?

Ne, ne verjamem, da je to negativno vplivalo na pristanišče. Imenovanje predsednikov pristaniških uprav je običajno dolgotrajen postopek. Eno leto se zdi dolga doba, a v tem času je pristanišče vodil izredni komisar Vittorio Torbianelli, ki je svoje delo opravil z odliko. Če bo predsednik postal Gurrieri, kar je skoraj gotovo, bo nadaljeval politiko, ki jo je pristanišča uprava vodila v zadnjih letih in to je za vse nas pozitivno. Veseli me, da je v tem prehodnem obdobju izrednemu komisarju uspelo rešiti nekatere finančne težave, povezane s sredstvi iz sklada za odpornost in okrevanje. Vsi smo vedeli, da načrtovanih del ne bo mogoče zaključiti do konca leta 2026, saj so birokratski postopki dolgi.

Kandidat za predsednika Gurrieri je na predstavitvi v poslanskem in senatnem odboru izpostavil pomen prostocarinskega režima. Kako bi lahko odločevalcem v Rimu pojasnili, da status »porto franco« ni privilegij Tržačanov, ampak priložnost za celo Italijo?

Kot ste dejali vi, režim porto franco ni naš privilegij. Je nekaj, kar so Italiji naložili z mednarodnim mirovnim sporazumom iz leta 1947. Ta je tržaškemu pristanišču priznal zelo široko svobodo na carinskem, fiskalnem in komercialnem področju. Režim prostocarinske cone je zelo zanimiv in tržaško pristanišče od tega seveda ima koristi. Ampak koristi nima samo Trst, ampak cela Furlanija - Julijska krajina in celotna Italija. Če pristanišče dela, ustvarja nova delovna mesta, plačuje več davkov. Vse to še kako prav pride državi.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.