Profesor ostro nad referendumsko agitacijo v šoli: “Sindikalni zaupnik ni politični usmerjevalec zaposlenih”

“Odgovorno sindikalno delovanje mora zaposlenim omogočiti, da se sami odločijo, ali bodo določeno politično oziroma referendumsko pobudo podprli, zavrnili ali pa se do nje sploh ne bodo opredelili. Sindikalni zaupnik mora biti predstavnik interesov zaposlenih, ne pa njihov politični usmerjevalec,” je kritičen profesor na eni od ljubljanskih srednjih šol, potem ko je sindikalni zaupnik med točke sestanka uvrstil tudi poziv zaposlenim k morebitni oddaji podpisa, ki se zbirajo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Vabilu na uvodni sestanek sindikata, ki se je odvil v četrtek v eni od predavalnic v tamkajšnji srednji šoli, je bila ob točki, ki se nanaša na poziv k oddaji podpisa za razpis referenduma, pripeta tudi povezava, prek katere je mogoče na elektronski način oddati svoj podpis podpore.

Pozivanje zaposlenih v javnem zavodu k podpisovanju konkretne referendumske pobude, pri čemer je takšen poziv podan v okviru sindikalnega oziroma delovnega okolja, je zmotilo profesorja, ki sicer sam ni član sindikata. “Najprej naj bo jasno: nihče ne oporeka sindikalnemu zaupniku ali kateremu koli zaposlenemu pravice do osebnega političnega prepričanja, svobode izražanja, sindikalnega organiziranja ali sodelovanja v referendumskih postopkih. Pravica do političnega opredeljevanja je temeljna ustavna pravica. Vendar pa iz pravice posameznika do političnega delovanja nikakor ne izhaja pravica do uporabe javnega šolskega okolja in avtoritete sindikalne funkcije za politično mobilizacijo zaposlenih,” je bil ob tem jasen.

V nadaljevanju izraženega protesta, ki ga je naslovil tudi na ostale sodelavce, je opomnil na vsebino Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki v 72. členu določa, da se lahko “dejavnosti, ki niso povezane z vzgojo in izobraževanjem, izvajajo v javnem vrtcu oziroma šoli samo z dovoljenjem ravnatelja”. “Isti člen posebej določa tudi, da je v vrtcih in šolah prepovedano delovanje političnih strank in njihovih podmladkov,” je pristavil in opomnil, da poziv zaposlenim, “naj oddajo podpis za razpis referenduma o konkretnem zakonu, po svoji naravi ni obvestilo o delovnopravni pravici zaposlenih niti informacija, ki bi bila nujna za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti”. Po njegovih besedah gre za “pozivanje k sodelovanju v konkretnem političnem oziroma referendumskem postopku”.

Sindikalna funkcija ni splošno pooblastilo za politično agitacijo med zaposlenimi

Iz tega razloga pa meni, da je treba ločevati med: “sindikalnim zastopanjem pravic in interesov zaposlenih, obveščanjem zaposlenih o njihovih delovnopravnih pravicah, osebnim političnim delovanjem posameznega zaposlenega oziroma sindikalista in uporabo delovnega oziroma javnega šolskega okolja za politično oziroma referendumsko mobilizacijo zaposlenih”. Konkretna meja se mu zdi pomembna. “Sindikalna funkcija torej ni splošno pooblastilo za politično agitacijo med zaposlenimi,” izpostavlja in spominja na vsebino 205. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki navaja, da “ima sindikalni zaupnik pravico zagotavljati in varovati pravice in interese članov sindikata pri delodajalcu. Hkrati zakon določa, da mora sindikalni zaupnik sindikalno dejavnost izvajati v času in na način, ki ne zmanjšuje učinkovitosti poslovanja delodajalca”.

Kadar se takšno pozivanje predstavlja kot komunikacija sindikalnega zaupnika z zaposlenimi oziroma se uporablja komunikacijska infrastruktura, ki je povezana z njihovim delovnim mestom, se mu to zdi še posebej problematično. “Takrat se ustvarja vtis institucionalne legitimnosti oziroma pričakovanega ravnanja, čeprav gre v resnici za vprašanje, pri katerem mora imeti vsak posameznik možnost popolnoma svobodne odločitve,” namreč ob tem pojasnjuje.

Izpostavlja, da pravice, zagotovljene z Ustavo RS, “varujejo tudi pravico posameznika, da se politično opredeli drugače, kot ga poziva sindikalni predstavnik, oziroma da se sploh ne opredeli”. V zvezi z referendumom, ki je pomemben demokratični institut, navaja, da je zbiranje podpisov zakonsko urejeno. Postopke za zbiranje podpisov ter pravico volivcev do podpore referendumski zahtevi opredeljuje Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI). “Prav zato ni sprejemljivo, da se legitimnost referendumskega postopka uporablja kot argument za legitimnost njegovega izvajanja znotraj vsakega delovnega okolja. To, da je določena državljanska aktivnost zakonita, še ne pomeni, da jo je dopustno izvajati v okviru javnega zavoda, prek njegovih komunikacijskih kanalov ali pod avtoriteto funkcije, ki jo posameznik opravlja pri delodajalcu,” je ob tem dodal kritično in v zvezi s sindikalnim zaupnikom izrazil pričakovanje, da naj “dosledno ločuje svoje sindikalno delovanje od osebnega političnega oziroma referendumskega aktivizma”.

Foto: STA

Sam meni, da če želi sindikalni zaupnik kot državljan podpreti določeno referendumsko pobudo in o njej izraziti svoje politično stališče, je to njegova pravica. “Ni pa dopustno samoumevno enačiti takšnega političnega delovanja s sindikalnim zastopanjem zaposlenih ali ga predstavljati kot nekaj, kar sodi v delovno okolje javne šole,” navaja profesor in pojasnjuje, da iz tega razloga izrecno nasprotuje takšnemu načinu nagovarjanja zaposlenih.

Demokratična kultura se kaže tudi v spoštovanju pravice vsakega posameznika, da se takšnemu pozivu svobodno upre

Profesor, čigar ime hranimo v uredništvu, meni, da mora “odgovorno sindikalno delovanje zaposlenim omogočiti, da se sami odločijo, ali bodo določeno politično oziroma referendumsko pobudo podprli, zavrnili ali pa se do nje sploh ne bodo opredelili”. “Sindikalni zaupnik mora biti predstavnik interesov zaposlenih, ne pa njihov politični usmerjevalec,” je bil jasen. V izraženem protestu je izrazil pričakovanje, da se komunikacijske kanale javnega zavoda uporablja “skladno z njihovim namenom in da se politične oziroma referendumske pobude ne predstavljajo zaposlenim na način, ki bi lahko ustvarjal vtis institucionalnega oziroma službenega poziva k določeni politični aktivnosti”. Ob izraženi zahtevi, da pride do jasne ločitve med sindikalnim delovanjem in političnim oziroma referendumskim agitiranjem, je izrazil tudi pričakovanje, da do podobnih pozivov v okviru javnega zavoda ne bo več prišlo. “Demokratična kultura se ne kaže samo v pravici nekoga, da druge poziva k podpisu, ampak tudi v spoštovanju pravice vsakega posameznika, da se takšnemu pozivu svobodno upre, ga zavrne ali se nanj sploh ne odzove. Prav to je meja, ki jo je treba v javnem šolskem prostoru spoštovati,” je še dodal.

A. H.