Pristojni odbor podprl kandidaturo dr. Boruta Rončevića

Na 1. nujni seji Odbora za izobraževanje, mladino in znanost se je predstavil dr. Borut Rončević, kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in mladino. Predstavil je ključne usmeritve svojega dela ter prioritete na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti in mladinske politike. 

Prof. dr. Borut Rončević je ugleden visokošolski učitelj, raziskovalec in strokovnjak na področju izobraževanja, znanosti in razvojnih politik z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Sodeloval je v številnih evropskih raziskovalnih in razvojnih projektih ter deloval na presečišču raziskovalne politike, inovativnosti, prenosa znanja in regionalnega razvoja. Je avtor številnih znanstvenih del ter aktiven član mednarodne akademske skupnosti, med drugim tudi izvršnega odbora Mednarodnega sociološkega združenja (ISA). V svoji karieri je opravljal vodstvene funkcije v visokem šolstvu, raziskovalnih institucijah in javni upravi ter zagovarja odprto, kakovostno in razvojno usmerjeno izobraževanje ter močno vlogo znanosti in inovacij pri razvoju družbe.

V uvodu je poudaril, da mora slovenski javni šolski sistem ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov. Po njegovih besedah šola ne sme postati prostor politične ali ideološke indoktrinacije, temveč okolje, kjer se mlade spodbuja k samostojnemu razmišljanju. Ob tem je izpostavil pomen strokovnih, pluralnih in transparentnih učnih vsebin, ki morajo temeljiti na znanstvenih spoznanjih, strokovnih standardih in ustavnih vrednotah Republike Slovenije.

Posebno pozornost namerava nameniti tudi dvigu ugleda učiteljskega poklica ter krepitvi učiteljske avtonomije in avtoritete. Po njegovem mnenju kakovostno šolstvo temelji predvsem na kakovostnih, motiviranih in družbeno cenjenih učiteljih.

Velik izziv ostaja kadrovska problematika v vzgoji in izobraževanju. Kandidat meni, da reševanje težav ne more temeljiti zgolj na dodatnih zaposlitvah, temveč tudi na novih pristopih poučevanja in učinkoviti uporabi sodobnih tehnologij, ki pomembno spreminjajo pedagoške procese.

Napovedal je tudi posodobitev študijskih programov za pedagoške poklice. Ti bodo po njegovih besedah prilagojeni sodobnim družbenim spremembam, tehnološkemu razvoju in potrebam sodobne šole. Več poudarka naj bi namenili digitalnim kompetencam, sodobnim pedagoškim pristopom, vključevanju otrok s posebnimi potrebami ter delu v raznolikih učnih okoljih.

Na področju organizacije izobraževalnega sistema je izpostavil učinkovitejše povezovanje strokovnih zavodov, ki pripravljajo analize, kurikularne zasnove in posodobitve. Namen sprememb po njegovih besedah ni centralizacija sistema, temveč večja učinkovitost, boljše sodelovanje in zmanjšanje podvajanja nalog.

Med prednostnimi nalogami je navedel tudi ponovno vzpostavitev uravnotežene sestave svetov šol po načelu 3 + 3 + 3, ki zagotavlja enakovredno zastopanost zaposlenih, staršev in ustanoviteljev.

Pomemben poudarek je namenil zmanjšanju administrativnih obremenitev učiteljev. Kot je dejal, morajo učitelji večino svojega časa namenjati poučevanju, vzgojnemu delu in neposrednemu delu z učenci, ne pa birokratskim postopkom.

Napovedal je tudi ustanovitev učiteljske zbornice, ki bi skrbela za razvoj poklica, strokovne standarde ter krepitev profesionalne identitete učiteljev. Ob tem je poudaril, da namen zbornice ni zmanjševanje vloge sindikatov, temveč dodatna krepitev strokovne avtonomije učiteljskega poklica.

Na področju financiranja zasebnih vrtcev in šol želi vzpostaviti pravičen in pregleden sistem financiranja javno veljavnih programov. Po njegovem mnenju morajo imeti starši možnost izbire vzgojno-izobraževalnega pristopa, država pa mora ob tem zagotavljati kakovostno in pluralno izobraževanje ter ustrezen javni nadzor nad porabo javnih sredstev.

Posebno pozornost želi nameniti tudi boljši integraciji otrok migrantov v slovenski izobraževalni sistem. Zaradi vse večjih migracijskih tokov številni otroci prihajajo v šole brez ustreznega znanja slovenskega jezika, zato predvideva uvedbo pripravljalnic v lokalnih skupnostih, kjer bo za to obstajala potreba.

Več poudarka namerava nameniti tudi sodobnim vsebinam, kot so digitalizacija, računalništvo, informatika, podjetništvo in finančna pismenost. Cilj je mladim omogočiti znanja in kompetence, ki jih bodo potrebovali v hitro spreminjajoči se družbi.

Napovedal je tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature. Reforma po njegovih besedah ne pomeni odprave sistema, temveč njegovo posodobitev, pri kateri bi več poudarka namenili razumevanju, uporabi znanja, kritičnemu mišljenju in reševanju problemov.

Kot eno ključnih prioritet je izpostavil preprečevanje nasilja v šolah ter krepitev preventivnih programov. Posebno pozornost želi nameniti ustvarjanju varnega šolskega okolja, spoštljivi komunikaciji, empatiji ter skrbi za duševno zdravje otrok, mladostnikov in zaposlenih.

Na področju prehrane v vrtcih in šolah si želi povečati delež lokalno pridelane hrane, saj po njegovem mnenju hrana ni zgolj ekonomsko vprašanje, temveč tudi del slovenske kulturne dediščine in identitete.

Dotaknil se je tudi vprašanja uporabe mobilnih telefonov v šolah. Poudaril je, da cilj ni prepoved tehnologije, temveč vzpostavitev ravnotežja med uporabo digitalnih orodij in kakovostnim vzgojno-izobraževalnim procesom.

Na področju poklicnega in tehniškega izobraževanja je napovedal posodobitev sistema vajeništva ter tesnejše povezovanje izobraževanja z gospodarstvom. Mladim želijo omogočiti več praktičnih znanj, lažji prehod na trg dela ter boljše povezovanje z delodajalci že v času izobraževanja.

Velik poudarek je namenil tudi povezovanju univerz in gospodarstva, spodbujanju raziskav, inovacij ter učinkovitejšemu prenosu znanja v prakso. Posebno pozornost želi nameniti izboljšanju pogojev za nastajanje spin off podjetij iz raziskovalnega okolja univerz in inštitutov.

Vizija razvoja slovenskega visokega šolstva po njegovih besedah vključuje tudi decentralizacijo univerzitetnega prostora. Regijska središča, ki bodo izkazala interes in ustrezne razvojne kapacitete, morajo po njegovem mnenju dobiti možnost razvoja svojih akademskih in raziskovalnih potencialov.

Po končani predstavitvi je odbor podprl kandidaturo dr. Boruta Rončevića za ministra za izobraževanje, znanost in mladino z 9 glasovi za in 5 proti.

M. D.