Primož Trubar – človek, ki je Slovencem dal besedo

Vsak narod ima svoj temelj – trenutek, ko se začne zavedati samega sebe. Za Slovence je ta trenutek nastopil v 16. stoletju, ko je Primož Trubar prvič zapisal besedo v slovenskem jeziku. Zaradi njega danes ne praznujemo le dneva reformacije, ampak tudi rojstvo slovenske pisane besede, ki je postala temelj naše kulture in identitete.

Od Rašice do Tübingena – pot vizionarja

Primož Trubar se je rodil okoli leta 1508 v Rašici pri Velikih Laščah. Bil je sin mizarja in kmečke žene, a že zgodaj je pokazal izjemen um. Šolal se je v Salzburgu in na Reki, pozneje pa v Trstu, kjer ga je pod svoje okrilje vzel škof Peter Bonomo.
Tam je Trubar prvič spoznal pomen jezika pri oznanjevanju vere – saj so verniki razumeli le tisto, kar jim je bilo povedano v njihovem jeziku.

Kot duhovnik in pridigar je bil zgovoren, odkrit in neposreden. Prav zaradi teh lastnosti je prišel v spor s cerkveno oblastjo, ki ni odobravala njegove želje, da bi oznanjal v slovenščini.

Leta 1548 je bil izgnan iz domovine in se je zatekel v Nemčijo, kjer je našel svobodo – in priložnost, da uresniči svojo vizijo.

Prve slovenske knjige – rojstvo jezika

V izgnanstvu je Trubar ustvaril tisto, kar je danes jedro slovenske kulture. Leta 1550 je izdal Katekizem in Abecednik, prvi slovenski knjigi, natisnjeni v Tübingenu. V njih ni šlo le za versko besedilo, temveč za začetek slovenskega knjižnega jezika.

Trubar je želel, da bi ljudje razumeli vero, brali in razmišljali sami. S tiskom je dosegel to, kar prej ni bilo mogoče – slovenska beseda je postala dostopna množicam.

In čeprav je bila pismenost tedaj redka, je pomen knjige presegal število bralcev.
Zapisana beseda je postala simbol enotnosti in narodnosti.

Reformacija – gibanje duha in znanja

Reformacija je bila več kot le versko gibanje – bila je kulturni in intelektualni preporod Evrope.

Ko se je širila iz Nemčije v druge dežele, je s seboj prinesla idejo, da mora biti Sveto pismo dostopno v jeziku, ki ga razumejo vsi. Primož Trubar je to idejo sprejel s srcem.

Okoli sebe je zbral skupino izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo:

• Sebastijan Krelj je poenostavil zapisovanje in uvedel nov črkopis,

• Adam Bohorič je napisal prvo slovensko slovnico (Arcticae horulae succisivae),

• Jurij Dalmatin pa je leta 1584 prevedel celotno Biblijo v slovenščino – dosežek, ki je slovenski jezik postavil ob bok največjim evropskim.

V dobrih petih desetletjih je nastalo več kot 50 knjižnih del v slovenščini – neverjeten uspeh za narod, ki takrat še ni imel svoje države.

Trubarjev jezik in njegova zapuščina

Trubar ni bil jezikoslovec, a je imel neverjeten občutek za jezik. Pisati je začel »po posluhu«, da bi bila beseda razumljiva vsem, ne le učenjakom. Zapisal je zvoke tako, kot jih je slišal, zato je slovenščina postala živa, naravna in preprosta.

Kasneje so njegovi nasledniki črkopis izboljšali in sistematizirali, a Trubar je postavil temelj, na katerem je rasel slovenski knjižni jezik. Zaradi njega so Slovenci dobili prvi zapis, prvo knjigo in prvo samozavest.

Njegov življenjski moto, zapisan v njegovem Katekizmu, je ostal zapisan v slovensko zgodovino:

“Stati inu obstati.”

To ni bil le poziv k veri, ampak k trdnosti naroda, ki je skozi stoletja dokazal, da zna preživeti – z jezikom, knjigo in znanjem.

Zakaj praznujemo dan reformacije

Dan reformacije, 31. oktober, je edini slovenski državni praznik, posvečen kulturi in jeziku. Ne slavimo religije, ampak pogum besede – tisti trenutek, ko se je slovenski narod prvič prepoznal skozi svoj jezik.

Trubarjeva zapuščina ni le v knjigah, ampak v vsaki slovenski besedi, ki jo danes izgovorimo. Vsaka misel, napisana v slovenščini, je del njegove zgodbe – zgodbe človeka, ki je Slovencem dal glas, identiteto in prihodnost.

Primož Trubar je več kot zgodovinska osebnost – je simbol narodne zavesti.

Zapisal je prvo slovensko besedo in s tem postavil temelj jeziku, ki ga danes govorimo, pišemo in ljubimo. Ob dnevu reformacije se spomnimo, da svoboda mišljenja in izražanja nista samoumevni – sta dediščina tistih, ki so verjeli v moč knjige in jezika.

Spletno uredništvo