Primorsko proslavilo več kot tisoč nastopajočih

Kulturni program današnje državne proslave ob prazniku priključitve Primorske matični domovini je sooblikovalo več kot tisoč nastopajočih. Pod režijo se je podpisala Katja Pegan. Da znajo preteklost z aktualnimi prijemi povezati s sodobnostjo, je dokazalo več kot tisoč nastopajočih. Mali in veliki pevci, plesalke in plesalci, mažoretke, godbeniki, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod taktirko Pie Cah, skavti, taborniki, jahači, kantavtorji: Primorski, predvsem pa enemu njenih najžlahtnejših predstavnikov Srečku Kosovelu, so se poklonili z dovršenim kulturnim programom, ki so ga okronali trije padalci. Ob zvokih glasbe iz prvega slovenskega filma Na svoji zemlji, ki je bil leta 1947 sneman tudi na Tržaškem in pripoveduje o trdoživosti Primorcev, so po lipiškem nebu zajadrali z evropsko in slovensko zastavo ter praporom z napisom: Primorska za vedno!

Prvi so na prizorišče prijahali lipicanci, osem žrebcev je elegantno »zaplesalo« na melodije Kar je res, je res, Ne bom pozabil na stare čase in druge zimzelene uspešnice legendarnih Faraonov. Skavti in taborniki pa so ob zvokih Pesmi o svobodi s slovenskimi zastavicami signalizirali besedi Kosovel in Kons ter besedi oblikovali s telesi (posnel jih je dron in sliko predvajal na velikem ekranu). Kosovelov Kons 5 pa je v rock-metal različico preoblikovala glasbena skupina Špatula. Tudi za naslov proslave so organizatorji iskali navdih v Kosovelu. Jaz sem smehljajoča se luč se glasi verz iz pesmi Ves svet je kakor, ki jo je posebej za včerajšnji praznik uglasbil skladatelj Patrik Greblo. Premierno so jo izvedli pevka Tinkara Kovač in združeni otroški pevski zbori.

Karleta Špacapana, pristnega Primorca, ne zlomi ne avstrijska, ne fašistična, ne nacistična in niti jugoslovanska oblast. Zgodbo kmeta, ki svoje vino ponudi edino le partizanu, ki pri njem ponoči išče zavetje, je predstavil kantavtor Iztok Mlakar. »Primorci ne se dat, ne se bat, ne se prodat,« je publiko nagovoril izolski kantavtor Drago Mislej Mef, preden bi s Pinkoti vžgal s svojo pesem Svoboda, v katero je vpletel verze in melodijo Bilečanke. Bučen aplavz je požela tudi Bella ciao, tokrat v nekoliko bolj »adrenalinski« izvedbi, saj sta jo spremljali švigajoči lipiški dirkalni kočiji. In potem je iz tisočih grl zadonelo Vstajenje Primorske. Združena Primorska je spet našla svoj pravi obraz.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku