Primorci beremo: že dvajset let spodbuja branje slovenskih avtorjev

V svoji osrednji knjižnici (v Ajdovščini, Gorici, Idriji, Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Piranu, Postojni, Tolminu ali Trstu) lahko izberete katerokoli knjigo s seznama Primorci beremo, ki ga skrbno pripravijo knjižničarji. Knjigo boste prepoznali, ker je označena z modro in rumeno nalepko. Bralci, ki bodo do zaključka sezone prebrali pet proznih del in eno pesniško zbirko, bodo prejeli priznanje.

Projekt Primorci beremo letos praznuje 20. obletnico in bo trajal od 23. aprila do 6. novembra. Zaradi jubileja je letošnja bera knjig še posebej bogata, je dejala Lara Konjedic iz novogoriške Bevkove knjižnice. Skupno šteje seznam 87 knjig, in sicer 74 proznih del in 13 pesniških zbirk. Šest knjig je posvečenih štirim jubilantom: Srečku Kosovelu, Ivanu Cankarju, Zofki Kveder in Dragotinu Ketteju. Od celotne ponudbe je 38 knjig avtoric in 46 avtorjev, na voljo pa bodo najrazličnejši literarni žanri: od poljudno-strokovnih del, do knjig za mladino, kriminalnih, zgodovinskih, biografskih in fantastičnih romanov, do zbirk esejev, knjig pisem, spominov ter potopisnih knjig. Med temi pa so le tri prevedene knjige.

Razširilo tudi onkraj meje

Projekt Primorci beremo, ki je nastal pred dvema desetletjema v knjižnici v Tolminu, se je rodil prav z željo, da bi kljuboval drastičnemu upadu branja slovenskih sodobnih knjig, je rekla direktorica tolminske knjižnice Jožica Štendler. Gre za neke vrste bralne značke za mlade in odrasle. »Ko se je začel, bi si sploh ne predstavljali, da bo postal to, kar je danes,« je dejala Štendler. Bralci so takrat večinoma posegali po žanrski prevodni literaturi, slovenski avtorji pa so posedali na knjižnih policah. »Slovenci takrat še nismo imeli zelo bogate žanrske literature, kriminalke so šele začele izhajati,«je še pojasnila direktorica tolminske knjižnice. Tudi knjižnice so bile primorane ugajati okusom bralcev. V teh okoliščinah se je rodil projekt Primorci beremo. Začel se je v Tolminu, kmalu pa razširil po celotni Primorski in segel še onkraj meje. Kprojektu sta pristopili tudi Narodna in študijska knjižnica iz Trsta ter knjižnica Damirja Feigla iz Gorice. »Slovenci v zamejstvu ne beremo samo slovenskih, ampak tudi italijanske knjige. Če izberemo slovensko, je to zato, ker želimo utrditi jezik in biti čim bliže slovenskemu literarnemu svetu,«je dejala direktorica NŠK Luisa Gergolet. Poudarila je pozitivne številke bralcev med Slovenci v Italiji, ki izbirajo knjige s seznama Primorci beremo. Pri tem je zelo pomembna tudi promocija samih knjižničarjev.

Da bi prevetrili tudi pesniške zbirke, so kot pogoj za priznanje dodali tudi vsaj eno prebrano zbirko, je dejala Zdenka Žigon iz ajdovske knjižnice in pristavila: »Sedaj se je tudi slovenska žanrska literatura okrepila. Mislim, da so tudi sodobni avtorji vsaj pri kriminalkah na nivoju tujih«. Med prisotnimi na včerajšnji predstavitvi letošnjega projekta je bila tudi Hermina Prinčič, dolgoletna bralka, ki je bila prisotna že na prvi izvedbi leta 2007.