Primerjali smo mandata Janeza Janše in Roberta Goloba – podatki razkrivajo zanimivo sliko

Politične razprave v Sloveniji pogosto temeljijo na vtisih, izjavah in interpretacijah. A ko odložimo politične slogane in odpremo uradne podatke, se pokaže bolj zapletena slika. Mandat 14. vlade Janeza Janše in mandat vlade Roberta Goloba sta zaznamovala dva povsem različna obdobja.

Obdobje Janeza Janše

Marca 2020 je Slovenija praktično čez noč obstala. Epidemija covida-19 je povzročila 4,2-odstotni padec BDP, javne finance so se znašle pod izjemnim pritiskom, primanjkljaj je presegel 7 odstotkov BDP, javni dolg pa se je približal 80 odstotkom BDP. Država je reagirala z obsežnimi finančnimi paketi pomoči. Subvencije plač, temeljni dohodek za samozaposlene, solidarnostni dodatki, razbremenitve prispevkov. Politika je bila izrazito interventna. V dveh letih je bilo za blaženje posledic epidemije namenjenih več milijard evrov.

Potem je prišlo leto 2021. Gospodarstvo je zraslo za 8,1 odstotka, ena višjih rasti v Evropski uniji. Brezposelnost se je znižala, minimalna plača se je zvišala, neto plače so nominalno rasle. Javni dolg se je glede na BDP začel zniževati. V poročilu vlade so poudarjali rekordni gospodarski odboj in investicijsko usmerjen proračun.

Foto: Janez Janša Vir: Facebook

Obdobje Roberta Goloba

Junija 2022 je oblast prevzela vlada Roberta Goloba. Epidemija se je umirjala, a se je skoraj sočasno razplamtela inflacija. Cene energentov in hrane so rasle z dvomestnimi stopnjami, življenjski stroški so postali osrednja politična tema. Čeprav so plače rasle tudi v tem obdobju, je visoka inflacija del tega učinka izničila. Nominalne številke so bile višje, realna kupna moč pa je rasla počasneje ali celo stagnirala. Vlada je uvedla regulacijo cen elektrike in plina ter energetske dodatke. Hkrati je začela pripravljati reforme zdravstva, dolgotrajne oskrbe in plačnega sistema javnega sektorja.

Gospodarska rast se je medtem umirila. Slovenija ni več beležila rekordnih odstotkov, temveč bolj zmerno dinamiko, primerljivo z ohlajanjem evropskega gospodarstva. Potem so prišle še poplave leta 2023. Obnova infrastrukture je zahtevala nova sredstva in dodatne javnofinančne obveznosti. Država je napovedala večletni investicijski cikel, ki bo vplival na dolg in proračun tudi v prihodnjih letih.

Dve realnosti, dva narativa

Janševa vlada je lahko ob koncu mandata pokazala na močno rast BDP in znižanje brezposelnosti po epidemiji. Vlada Roberta Goloba je med ključne poudarke postavila umirjanje inflacije ter začetek sistemskih reform. A vsaka številka ima svoj kontekst. Rekordna rast leta 2021 je sledila rekordnemu padcu leta 2020. Visoka inflacija leta 2022 in 2023 ni bila zgolj domač pojav, temveč del širšega evropskega trenda. Tudi javni dolg je v obeh obdobjih rasel zaradi izrednih okoliščin, najprej zaradi epidemije, nato zaradi energetske krize in obnove po naravni nesreči.

Kaj torej povedo podatki?

Če gledamo zgolj stopnjo rasti BDP, je obdobje 2021 izstopalo. Če gledamo stabilnost cen in dolgoročne reforme, je fokus sedanje vlade drugačen. Prva vlada je delovala v času zaprtja družbe in nujnega finančnega posredovanja države, druga v času inflacijskega pritiska in podnebnih posledic.

Napisal: K. J.

Vir: Vlada Republike Slovenije

The post Primerjali smo mandata Janeza Janše in Roberta Goloba – podatki razkrivajo zanimivo sliko first appeared on NaDlani.si.