Primer nekaznovanega delovanja sodnice Kocjančič – sodnice za “višje interese”

Če si Zoran Janković, se sodišč ne rabiš bati. V enem od primerov sodnica okrožnega sodišča v Ljubljani tudi po šestih letih ni razpisala glavne obravnave. Sankcije za sodnico Mojco Kocjančič niso predvidene. Zakaj bi temu lahko bilo tako, je za naš medij komentiral nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. 

Družina Janković še v nobeni od zadev, ki so se doslej vodile na okrožnem sodišču v Ljubljani, ni bila obsojena, poroča Info360. Zakaj je temu tako, je nekoč pojasnil sam Janković, ko je za hrvaško televizijo dejal, da je nasprotnik politike Janeza Janše. Da je prav zaradi tega varen pred roko pravice, pa manjka zgolj še priznanje določenih krogov v pravosodju, česar pa seveda ni za pričakovati. Lahko pa je potrditev županove izjave razvidna iz delovanja pravosodja.

Naroki v zadevi hladilne strojnice v Stožicah so bili razpisani šele po poročanju sedaj že cenzurirane Tarče. Pred dnevi smo poročali, da se je sojenje vendarle začelo. Več – TUKAJ. Ostaja pa vprašanje, kako je mogoče, da je pri sojenju zoper enega izmed ključnih akterjev na tranzicijski levici nastal enormen zastoj, kar meče slabo luč na pravosodje in pravzaprav potrjuje trditve, da sodstvo pada na osnovnem izpitu vladavine prava, pri neenaki obravnavi posameznikov oz. enakosti pred zakonom.

Brez sankcij za počasno in morebiti koruptivno sodnico

Kot poroča Info360, za sodnico Mojco Kocjančič zaradi zastoja očitno niso predvidene sankcije. V januarju letošnjega leta je ministrstvo za pravosodje odredilo nadzor v primeru Stožice – hladilna strojnica, kjer je med soobtoženci poleg župana Ljubljane tudi njegov sin Damjan Janković. Ministrstvo je predsedniku višjega sodišča v Ljubljani Antonu Panjanu odredilo nadzor zadeve in pripravo poročila nadzora, a s poročilom o nadzoru še ni seznanjeno. Iz višjega sodišča za Info360 glede 6-letnega zastoja odgovarjajo, da so imele prednost pri reševanju druge kazenske zadeve, ki jih je obravnavala sodnica, ter da je na zastoj vplivala tudi epidemija virusa Covid-19. A pozor: “Kljub temu je pregled pokazal, da je bil v določenih primerih zaznan večji časovni razkorak med posameznimi fazami postopka oziroma med opravljenimi procesnimi opravili.” Kot pravijo, so zastoju botrovali predvsem objektivni dejavniki, občasno pa tudi vplivi subjektivnih dejavnikov. Glede sankcij zoper sodnico pa na vprašanje Info360 sploh niso odgovorili.

Smo pred zakonom vsi enaki?

O zadevi smo spregovorili z nekdanjim vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, ki pravi, da se sodišča načeloma trudijo slediti sodni praksi v zadevah in se kvaliteta dela celo izboljšuje, a le v primerih, ko v zadeve niso vpleteni višji interesi.

Nekdanji vrhovni sodnik Jan Zobec (Foto: Bobo)

“Ko pride do občutljivih zadev, v katere so vpleteni višji interesi – ti višji interesi so interesi vladajočih, se pa po nekem čudnem naključju te zadeve osredotočajo oz. zlivajo k že vnaprej znanim sodnikom. Prav ta sodnica Mojca Kocjančič je ena od teh,” pove Zobec.

Kot pravi, so različni načini, kako se lahko sodišča zavarujejo “interese svoje klientele”.

Na kak način lahko to storijo? “So različne metode, kako doseči varstvo oz. kako varovati interese svoje klientele. Ali s tem, da se postopki vlečejo in potem celo zastarajo, ali da skonstruirajo oz. vgradijo procesne napake, zaradi katerih zadeve padejo na višji instanci in se začne sojenje znova. Različne metode obstajajo. To je ena izmed posebnosti slovenskega tranzicijskega sodstva. Upam, da se bodo z odhodom ključnih igralcev, ključnih predsednikov na Tavčarjevi 9, od Miodraga Đorđevića, Antona Panjana na višjem sodišču in Marjana Pogačnika, stvari začele obračati na bolje,” pove.

Zobec sicer pravi, da omenjene zadeve ne pozna podrobno, a da že dolžina trajanja zadeve kaže na to, da traja nerazumno dolgo.

Ž. K.