Prihajajo nove dajatve na pošiljke s Kitajske: kaj to pomeni za potrošnike in zakaj evropska poslanka Romana Tomc tega ne podpira?

Z julijem se za evropske potrošnike spreminjajo pravila pri spletnih nakupih iz držav zunaj Evropske unije, predvsem iz Kitajske. Evropska unija uvaja novo začasno dajatev za pošiljke nizke vrednosti, torej za blago do 150 evrov, ki ga potrošniki najpogosteje naročajo prek spletnih platform, kot so Temu, Shein, AliExpress in podobne.

Po novih pravilih bo za takšne pošiljke uvedena pavšalna dajatev v višini 3 evrov. Pomembno pa je, da se ta ne bo nujno obračunala le enkrat na paket, temveč glede na kategorijo izdelkov v pošiljki. Če bo torej paket vseboval več različnih vrst blaga, se lahko strošek za kupca oziroma prodajalca poveča. Ukrep naj bi veljal začasno, do 1. julija 2028, ko naj bi ga nadomestil prenovljen carinski sistem EU.

Evropska unija ukrep utemeljuje z velikim porastom spletnih naročil iz tretjih držav. Po podatkih, ki jih navajajo evropske institucije in mediji, je število majhnih paketov v EU v zadnjih letih močno naraslo, posebej zaradi kitajskih spletnih platform. Namen ukrepa naj bi bil zmanjšati nelojalno konkurenco evropskim trgovcem, izboljšati nadzor nad uvozom ter omejiti izogibanje pravilom, ki veljajo za evropska podjetja. Reuters poroča, da so se pošiljke nizke vrednosti v EU povečale z 1,4 milijarde leta 2022 na 5,8 milijarde leta 2025.

Za potrošnike to v praksi pomeni, da bodo nekateri izdelki iz Kitajske verjetno dražji. Čeprav bo dajatev formalno lahko plačal prodajalec ali uvoznik, je realno pričakovati, da se bo del stroška prelil v končno ceno. Najbolj se bo to poznalo pri zelo poceni izdelkih, kjer lahko dodatni trije evri pomenijo velik delež celotne vrednosti naročila.

Evropska poslanka Romana Tomc ukrepu nasprotuje. V svojem zapisu je opozorila, da ne podpira uvedbe carin na pošiljke iz Kitajske, saj ne verjame, da bo ta ukrep bistveno zmanjšal število pošiljk ali da bodo potrošniki zaradi tega množično začeli kupovati evropske izdelke. Po njenem mnenju je bolj verjetno, da bodo evropski potrošniki iste izdelke preprosto plačevali dražje.

Tomčeva opozarja tudi na dodatno birokracijo in administrativne stroške. Po njenem bo nova dajatev ustvarila več postopkov, več nadzora in več papirjev, na koncu pa bodo vse to ponovno plačali potrošniki. Če se število pošiljk ne bo bistveno zmanjšalo, pravi, problema nismo rešili, dobili bomo le višje cene in več administracije.

Vprašanje je torej, ali bo ukrep res pomagal evropskim proizvajalcem in trgovcem ali pa bo predvsem podražil spletno nakupovanje. Zagovorniki dajatve menijo, da evropska podjetja že zdaj poslujejo pod strožjimi pogoji, plačujejo davke, izpolnjujejo varnostne standarde in zaposlujejo delavce v EU, medtem ko lahko poceni pošiljke iz tretjih držav na trg vstopajo pod ugodnejšimi pogoji. Nasprotniki pa opozarjajo, da kaznovanje potrošnikov ni prava pot in da bi morala EU raje zmanjšati obremenitve za evropska podjetja.

Nova pravila bodo najbolj občutili tisti, ki pogosto naročajo drobne izdelke iz Kitajske: oblačila, dodatke, elektroniko, gospodinjske pripomočke, igrače, kozmetične izdelke in podobno. Pri dražjih nakupih se strošek morda ne bo zdel velik, pri naročilih za nekaj evrov pa lahko nova dajatev bistveno spremeni računico.

Evropska komisija ob tem pripravlja širšo carinsko reformo, ki naj bi po letu 2028 prinesla nov sistem obravnave spletnih pošiljk in večjo odgovornost spletnih platform. Do takrat pa bo veljala začasna pavšalna dajatev, ki bo že zdaj preizkusila, koliko so potrošniki pripravljeni plačati za cenejše izdelke iz Kitajske.

Romana Tomc zato meni, da ta ukrep ni prava rešitev. Po njenem mnenju bo potrošnik na koncu plačal več, medtem ko osnovni problem — konkurenčnost evropskega gospodarstva — ne bo rešen. Razprava o tem, kako zaščititi evropska podjetja, ne da bi dodatno obremenili kupce, se bo zato očitno šele zares začela.

P.O.