Po vremenski napovedi za četrtek zjutraj v večjem delu Slovenije kaže na občuten padec temperatur, ponekod tudi pod ničlo. V takšnih razmerah so najbolj ogroženi zgodaj odgnani in cvetoči sadni nasadi, saj lahko do spomladanske pozebe pri občutljivih sadnih vrstah pride že približno med 0 °C in -2 °C, odvisno od razvojne faze rastline. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Slovenije v strokovnih navodilih opozarjajo, da so zgodnje fenofaze zaradi toplejših pomladi vse bolj izpostavljene prav takšnim ohladitvam.
Sneg, pozebaZa sadjarja je najpomembnejše, da ne izgublja časa z ukrepi, ki so koristni dolgoročno, a za četrtkovo jutro ne bodo več odločilni. Danes, v ponedeljek, je smiselno narediti predvsem tisto, kar poveča možnost preživetja cvetov in mladih nastavkov ali pa vsaj zmanjša škodo. Če imate nasad ob hiši ali manjši domači sadovnjak, so možnosti drugačne kot v večjem intenzivnem nasadu. A logika ostaja enaka: pripraviti teren, zmanjšati tveganje in biti pripravljen na nočno dežurstvo.
Najprej preverite, kaj je v sadovnjaku najbolj ogroženo
Največjo pozornost namenite vrstam in sortam, ki so trenutno najbolj naprej. Breskve, marelice, zgodnje češnje in nekateri zgodnji hruškovi ali jabolčni nasadi so lahko že v razvojni fazi, ko mraz hitro naredi škodo. V strokovnih navodilih KGZS poudarjajo, da nevarnost ni odvisna le od absolutne temperature, ampak tudi od fenofaze, saj so cvetovi in mladi plodiči bistveno občutljivejši kot še zaprti brsti.
To pomeni, da danes ne zaščitite “celotnega sadovnjaka na enak način”, ampak najprej označite najbolj ranljiva drevesa. Pri manjšem vrtu to pomeni praktično pregled po drevesih. Pri večjem nasadu pa seznam kritičnih parcel, depresij in leg, kjer se hladen zrak najraje zadržuje.
Kaj lahko naredite že danes?
Če imate možnost prekrivanja posameznih manjših dreves ali nizkih oblik, pripravite koprene, tkanine ali drugo zračno zaščito že danes in ne čakajte na zadnji večer. Pri domačem sadovnjaku je pomembno, da zaščita ne tišči neposredno cvetov in da jo je mogoče hitro namestiti pred ohladitvijo. Smiselno je pripraviti tudi opore, vrvice in uteži, da vas veter v zadnjem trenutku ne ustavi.
V intenzivnih nasadih je odločilna priprava aktivnih sistemov. KGZS navaja, da je oroševanje ena ključnih tehnik aktivne zaščite pred spomladansko pozebo. Vendar je ta zaščita učinkovita le, če je sistem tehnično brezhiben in dovolj enakomeren po celotni površini. Danes je zato čas za pregled šob, tlaka, pretoka vode, črpalk in morebitnih okvar. Pri takih sistemih improvizacija v noči pozebe običajno pomeni prepozno reakcijo.
Največ napak se pri pozebi ne zgodi v trenutku mraza, ampak dan ali dva prej, ko sadjar odlaša s pripravo opreme, vode in nadzora temperature.
Pozeba, zmrzalNe podcenjujte tal in vlage
Strokovna priporočila poudarjajo tudi vpliv razmer v nasadu. Temnejša in toplejša tla čez dan akumulirajo več toplote, ki se ponoči deloma vrača v okolico, medtem ko neugodne mikrolege hladnemu zraku omogočijo zastajanje. To je posebej pomembno v nižinah, kotanjah in zaprtih legah, kjer je lahko škoda večja kot le nekaj sto metrov stran.
Danes zato pospravite vse, kar po nepotrebnem ovira zračni tok pri tleh, in preverite najhladnejše dele parcele. Na manjših površinah je smiselno razmisliti tudi, katera drevesa so sploh realno zaščitljiva in katera ne. Energijo usmerite v najbolj dragocene ali najbolj izpostavljene dele nasada.
Ponedeljek je tudi dan za načrt nočnega ukrepanja
KGZS opozarja, da si mora vsak sadjar zagotoviti lasten način spremljanja temperature v nasadu, ker splošna napoved še ne pove, kakšna bo dejanska temperatura tik ob rastlinah. V navodilih izrecno poudarjajo pomen dežurstva oziroma alarmnega sistema za pravočasen začetek zaščite.
To je zelo praktičen nasvet. Danes pripravite termometer ali tipalo na višini, kjer so cvetovi, preverite baterije, nastavite opozorila na telefonu in določite, kdo bo ponoči spremljal razmere. Če uporabljate vetrnice, je treba vedeti, da so učinkovite predvsem ob temperaturni inverziji in pri nižji hitrosti vetra. Če uporabljate dimljenje, v strokovnih navodilih poudarjajo, da je to le omejeno uporaben ukrep. Predvsem v brezvetrju in kot dopolnitev, ne kot čudežna rešitev.
Kar je danes res smiselno?
Najboljši ponedeljkov ukrep ni panika, ampak priprava. Pregled razvojne faze, izbor najbolj ogroženih dreves, priprava kopren ali sistema za oroševanje, preverjanje vode, črpalk, šob in termometrov ter načrt za nočno spremljanje razmer so koraki, ki imajo realen učinek. Pozeba se v sadjarstvu pogosto zgodi hitro, a škoda je manjša tam, kjer ni bilo zamujanja.
V tem tednu zato ne odločajo le stopinje na zemljevidu, ampak tudi to, ali bo sadovnjak na četrtkovo jutro čakal pripravljen.
Objava Prihaja pozeba: kaj lahko naredite v sadovnjaku, da zaščitite, kar se zaščititi da se je pojavila na Vse za moj dan.

3 hours ago
21










English (US)