Prihaja Noč čarovnic – Poznate njeno zgodovino? Začelo se je pred več kot 2.000 leti, ko so ljudje verjeli, da se mrtvi vračajo med žive

Izrezljane buče, strašljive maske, čarovnice na metlah in otroci, ki od vrat do vrat zbirajo sladkarije. Noč čarovnic je danes predvsem zabaven praznik, toda njene korenine segajo daleč v preteklost. Ste vedeli, da so ljudje nekoč verjeli, da se prav na to noč zabriše meja med svetom živih in mrtvih? In da prvotno niso izrezovali buč, temveč repo?

Vse se je začelo s Kelti in skrivnostnim praznikom Samhain – Korenine današnje noči čarovnic pogosto povezujejo s starodavnim keltskim praznikom Samhain (izgovorimo približno sau-in), ki so ga praznovali na območju današnje Irske in drugih keltskih dežel. Samhain je označeval konec poletja, zaključek žetve in začetek temnejšega, hladnejšega dela leta.

Za starodavne skupnosti je bil to pomemben prehod. Dnevi so postajali krajši, narava se je umirjala, prihajala je zima, ki je lahko pomenila pomanjkanje hrane, mraz in negotovost. Po ljudskem izročilu naj bi bila prav v tem času meja med svetom živih in svetom duhov najtanjša.

Verjeli so, da se lahko v noči na 1. november med žive vrnejo nadnaravna bitja in duhovi. Prižigali so kresove, pozneje pa so se razvijali tudi običaji preoblačenja in uporabe mask, s katerimi naj bi odganjali nezaželene obiskovalce iz onstranstva. Zgodovinarji sicer opozarjajo, da o najstarejših keltskih obredih nimamo popolnih zapisov, zato ni mogoče z gotovostjo trditi, da so bili vsi današnji običaji prisotni že pred dva tisoč leti. Zakaj se ljudje preoblačijo v čarovnice, duhove in pošasti? Današnje strašljive maske niso nastale zgolj zaradi zabave.

V ljudskem izročilu so bile povezane z verovanjem, da lahko preobleka človeka skrije pred nevarnimi duhovi ali drugimi nadnaravnimi bitji. Na Irskem in Škotskem se je pozneje razširil običaj, imenovan guising, pri katerem so se predvsem mladi preoblekli, obiskovali hiše in za pesem, šalo ali nastop prejeli hrano oziroma drobne darove.

Iz teh tradicij se je skozi stoletja razvil del običajev, ki jih danes povezujemo z nočjo čarovnic. Zanimivo je, da so se nekoč ljudje maskirali predvsem zato, da bi prestrašili druge ali se zaščitili pred neznanim, danes pa se otroci preoblačijo predvsem zaradi zabave in sladkarij.

Buče? Nekoč so izrezovali repo!

Eden najbolj prepoznavnih simbolov noči čarovnic je zagotovo oranžna buča z izrezljanim strašljivim obrazom in svečo v notranjosti. Toda tukaj se skriva presenetljivo dejstvo. Na Irskem prvotno niso izrezovali buč, ampak repo! Običaj je povezan z irsko legendo o prebrisanem Jacku, ki naj bi večkrat prelisičil samega hudiča. Po smrti zaradi svojih dejanj ni mogel v nebesa, hudič pa ga ni sprejel niti v pekel.

Obsojen naj bi bil na večno tavanje po temi, pri čemer si je pot osvetljeval z žarečim ogljem, položenim v izdolbeno repo. Tako je nastala legenda o Jack-o’-lantern, Jackovi svetilki.

Ko so irski priseljenci v 19. stoletju množično prihajali v Ameriko, so ugotovili, da so tamkajšnje buče precej večje in primernejše za izrezovanje. In tako je repa izgubila svoje mesto, buča pa postala svetovno znani simbol noči čarovnic. Kako je iz starodavnega običaja nastal Halloween?

S širjenjem krščanstva so se stara ljudska praznovanja začela prepletati s krščanskimi prazniki. Prvi november je v zahodnem krščanstvu postal praznik vseh svetih, večer pred njim pa je dobil ime All Hallows’ Eve, kar pomeni večer pred vsemi svetimi. Iz tega poimenovanja se je sčasoma razvila beseda Halloween – noč čarovnic.

Današnja noč čarovnic je zato preplet različnih tradicij, ki so se spreminjale skozi stoletja. Pomembno vlogo je odigralo tudi praznovanje spomina na pokojne, ki je v različnih evropskih deželah spremljalo začetek novembra. Ko so Irci in Škoti svoje običaje prenesli v Severno Ameriko, se je noč čarovnic postopoma začela spreminjati.

V 19. stoletju so bile pogoste različne potegavščine, preobleke in družabna praznovanja. V 20. stoletju, zlasti po drugi svetovni vojni, pa se je močno razširil običaj trick or treat, pri katerem otroci v kostumih hodijo od vrat do vrat in prosijo za sladkarije.

Sčasoma je Halloween postal tudi velik komercialni dogodek, povezan z okraševanjem domov, kostumi, filmi, zabavami in prodajo sladkarij. Praznik, ki so ga nekoč povezovali s prihodom zime in strahom pred neznanim, je tako postal predvsem praznik domišljije in zabave.

Ko boste letos prižgali svečo v izrezljani buči ali videli otroke, oblečene v čarovnice in duhove, se spomnite, da ti običaji niso nastali čez noč. Za njimi stojijo stoletja ljudskega izročila, legend, verovanj in kulturnih sprememb.

P.O.