.jpg)
1 hour ago
18
Podnebni pojav El Niño se hitro krepi in bi lahko do konca leta 2026 dosegel rekordno moč. Njegov vpliv bi lahko občutili tudi v Sloveniji, vendar to še ne pomeni, da nas zagotovo čaka topla in deževna zima. Možni so daljša mila obdobja, obilnejše padavine, pa tudi izraziti prodori hladnega zraka.
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) napoveduje, da bo El Niño vrhunec dosegel predvidoma decembra, zelo verjetno pa bo vztrajal najmanj do februarja 2027. Za Slovenijo bo pomembno predvsem, kako bo vplival na kroženje zraka nad Atlantikom in Evropo.
El Niño bi lahko postal najmočnejši doslej
El Niño nastane, ko se površinske vode v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana segrejejo precej nad običajne vrednosti.
Čeprav se pojav razvije tisoče kilometrov od Slovenije, lahko spremeni kroženje zraka v ozračju in s tem vpliva na vreme na različnih koncih sveta.
Po najnovejši napovedi WMO bi lahko bila povprečna temperatura površine morja na ključnem območju Tihega oceana med oktobrom in decembrom kar 3,7 stopinje Celzija nad običajno vrednostjo.
To bi preseglo dosedanji primerljivi rekord iz obdobja 2015-2016, ko je odstopanje doseglo približno 2,6 stopinje. Gre za temperaturno odstopanje oceana na območju El Niña, ne za napoved, da bo zima v Sloveniji za toliko toplejša.
Jezero, Foto: PexelsBo zima v Sloveniji toplejša in bolj deževna?
Hrvaški geofizik Mirko Orlić z zagrebške naravoslovno-matematične fakultete je za Dnevnik Nove TV ocenil, da bi Hrvaško lahko čakala nadpovprečno topla in namočena zima.
Pri tem se je oprl na izkušnje iz preteklih močnih dogodkov El Niño in sezonske vremenske modele. Ker Slovenija leži neposredno ob Hrvaški in si državi delita številne vremenske vplive, so takšne ocene zanimive tudi za naše kraje. Vendar jih ni mogoče preprosto prenesti na celotno Slovenijo.
Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) opozarja, da je vpliv El Niña na evropske zime precej zapleten. Odvisen je od dogajanja nad severnim Atlantikom, sprememb v atmosferskem kroženju in drugih dejavnikov.
Tudi v zimah z močnim El Niñom se lahko nad Evropo izmenjujejo topla in hladna obdobja. Poleg tega se vpliv pojava med začetkom in koncem zime lahko spremeni.
Za Slovenijo to pomeni, da je milejša zima eden od možnih scenarijev, ne pa zagotovljen izid.
Toplo Jadransko morje lahko okrepi padavine
Za zahodno in jugozahodno Slovenijo bo pomembno tudi stanje Jadranskega morja. Orlić je opozoril, da so poleti na odprtem Jadranu izmerili temperature med 28 in 29 stopinjami Celzija. Takšno morje lahko v ozračje oddaja veliko toplote in vlage.
Ko nad toplo morsko površino prodre hladnejši zrak, se lahko okrepijo vremenske motnje in nastanejo obilnejše padavine.
V Sloveniji so na takšne vremenske razmere posebej občutljiva območja zahodne Slovenije, kjer lahko ob vlažnih jugozahodnih vetrovih pade veliko dežja.
To velja predvsem za Posočje, območje Julijskih Alp in dele zahodnega hribovitega sveta. Ob primernih vremenskih razmerah se lahko obilne padavine razširijo tudi drugam po državi.
Vendar toplo morje samo po sebi še ne pomeni poplav. Za močnejše padavinske dogodke morajo sovpadati tudi ustrezna smer vetra, dovolj vlage in razvoj vremenske motnje.
Kaj pa sneg? Močan El Niño ne pomeni zime brez snega
Za številne prebivalce Slovenije je najpomembnejše vprašanje, ali bo zima prinesla dovolj snega.
Odgovora oktobra še ni mogoče zanesljivo podati.
Če bodo prevladovala toplejša obdobja, bo v nižinah več možnosti za dež kot za sneg. Ob hladnejših prodorih pa lahko sneži tudi po nižinah, ne glede na moč El Niña.
V visokogorju bodo razmere drugačne. Tam lahko ob dovolj nizkih temperaturah tudi v sicer nadpovprečno topli zimi zapade veliko snega.
Pomembna bo predvsem višina meje sneženja, ki se lahko ob posameznih vremenskih motnjah hitro spreminja.
Močan El Niño torej ne izključuje snežnih neurij ali izrazitih ohladitev. Prav tako ne zagotavlja obilne snežne odeje na slovenskih smučiščih.
Snežena Slovenija, Foto: arhiv Vse za moj danNa evropsko zimo bo vplivalo tudi dogajanje nad Arktiko
El Niño ni edini dejavnik, ki lahko vpliva na prihajajočo zimo. Orlić je posebej opozoril na spremembe nad Arktiko, kjer se ozračje segreva hitreje kot v številnih drugih delih sveta.
Spremembe temperaturnih razlik lahko vplivajo na položaj in valovitost višinskih zračnih tokov. Ti pomagajo usmerjati vremenske sisteme nad Evropo.
Če bodo prevladovali zahodni vetrovi z Atlantika, lahko v naše kraje pogosteje prihaja razmeroma blag in vlažen zrak.
Ob drugačni razporeditvi območij visokega in nizkega zračnega tlaka pa se lahko odpre pot hladnemu zraku s severa ali vzhoda Evrope. Prav zato tudi zelo močan El Niño ne omogoča zanesljive napovedi, kakšno bo vreme v Sloveniji januarja ali februarja.
Kdaj bomo bolje vedeli, kakšna zima nas čaka?
Sezonske napovedi kažejo predvsem verjetnost temperaturnih in padavinskih odstopanj v daljšem obdobju. Ne morejo pa več mesecev vnaprej napovedati posameznega sneženja, neurja ali poplavnega dogodka.
ECMWF posebej opozarja, da so dolgoročne napovedi za Evropo zahtevnejše kot za številna območja bližje Tihemu oceanu.
Za Slovenijo bo zato v prihodnjih tednih smiselno spremljati posodobljene sezonske napovedi in podatke Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Bolj ko se bomo približevali decembru, jasnejši bodo signali o začetku zime. Za konkretne snežne padavine, močnejše ohladitve ali obilnejši dež pa bodo še naprej odločilne kratkoročne vremenske napovedi.
Objava Prihaja izjemno močan El Niño, kakšno zimo lahko pričakujemo v Sloveniji? se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)