Pričakujejo krepitev sredstev v okviru zakona 482

2 hours ago 21

Potem ko je bilo zadevno besedilo osvojeno na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta, bo novo glasovalno pobudo s pozivom k zagotavljanju ustreznih in stalnih finančnih sredstev za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji na podlagi zakona št. 482 iz leta 1999 prihodnjega 19. oktobra obravnaval tudi občinski svet v Vidmu. Tako so včeraj sporočili iz Pakta za avtonomijo, politične stranke, kateri pripada tudi Eleonora Sartori, sicer občinska svetnica liste Noi Mi Noaltris Go v Gorici, ki je v goriškem občinskem svetu vložila osvojeno pobudo.

Uspeh pobude v Gorici v Paktu za avtonomijo ocenjujejo kot enega prvih konkretnih rezultatov akcije, ki jo je stranka začela z vložitvijo glasovalne pobude tako v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine kot v furlanskih občinah. Od le-teh Pakt pričakuje, da obravnavajo in podprejo poziv vladi in parlamentu, naj poskrbijo za primerno, stabilno in redno financiranje v podporo zgodovinskih jezikovnih manjšin.

To izhaja iz sporočila za javnost, v katerem tako Sartori kot vodja Pakta za avtonomijo, deželni svetnik Massimo Moretuzzo, opozarjata, da so se v zadnjih letih sredstva iz zakona št. 482⁄1999 stalno zmanjševala, kar je vedno bolj očitno vplivalo na zmožnost krajevnih uprav in ustanov, da zagotovijo kontinuiteto dejavnosti za zaščito in promocijo manjšinskih jezikov. S časom se je tudi državna finančna postavka, namenjena FJK, zmanjšala, kar je ošibilo osnovne instrumente in storitve za zaščito in promocijo jezikovnih skupnosti na deželnem ozemlju. Pri tem naj spomnimo, da je nedavna uredba predsednice vlade po poročanju portala zavoda Eurispes za projekte, namenjene zaščiti manjšin, za triletje 2026-2028 namenila 2.622.506 evrov, od tega 512.451,06 evra za FJK.

Za Sartori in Moretuzza je pravo bogastvo FJK »v identitetah, zgodovinah in jezikih, ki jih je to ozemlje znalo ohraniti skozi čas. Ko se manjšinski jezik krepi, se krepi celoten kulturni ekosistem naše dežele. Pluralnost ni skupek rivalstev, ampak množitev priložnosti,« piše v sporočilu, kjer se tudi poudarja, da poznavanje več jezikov in kultur v globaliziranem svetu, ki teži k poenotenju, pomeni neprecenljivo dodano vrednost in miselno odprtost, ki se prelije tudi v družbeno in ekonomsko moč.

Read Entire Article