Pri zaposlovanju tujcev zaželeni hitri postopki, obveščanje in integracija

V Sloveniji je zaposlenih približno 160.000 tujih delavcev. Kot je bilo slišati na nedavnem posvetu v Mariboru, si delodajalci med drugim želijo hitrejših postopkov pri pridobivanju potrebnih dokumentov, lokalne skupnosti pa boljše obveščenosti o prihodu tujih delavcev v njihovo okolje. Na zavodu za zaposlovanje izpostavljajo pomen integracije.

Vodja območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Maribor Bernard Memon, ki je gostil strokovno razpravo o medkulturnem zaposlovanju, je poudaril, da ni dovolj, da se tujega delavca samo zaposli. “To osebo je treba vključevati v kulturno, socialno, šolsko okolje, treba je poskrbeti za znanje slovenskega jezika,” je povedal za STA.

“Kar veliko kratkih stikov nastane, ko posamezne lokalne skupnosti sploh ne vedo, da imajo večjo skupino zaposlenih tujih državljanov v nekem podjetju in se šele potem naknadno urejajo nastanitvene možnosti, izobraževanje in podobno,” je dodal.

“Na drugi strani pa bi delodajalci radi vedeli, kakšne bodo možnosti v prihodnje glede dinamike delovnih dovoljenj, veliko je tudi zastojev pri pridobivanju delovnih dovoljenj. Na tem področju je dejansko veliko izzivov, to je tematika, o kateri se je treba zelo intenzivno pogovarjati, zato prirejamo takšne posvete,” je pojasnil.

Samo v prvih štirih mesecih letos so v regiji izdali 441 delovnih dovoljenj in 811 soglasij za tujce. Največ tujcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Indije, Bangladeša in Kitajske, zaposlujejo se predvsem v gradbeništvu, predelovalni industriji, prometu in gostinstvu.

Anja Vinder iz podjetja Engrotuš je predstavila primer dobre prakse, ko novo zaposlenim omogočajo spletni tečaj slovenščine, ki je prilagojen potrebam v tem podjetju. Na voljo imajo med drugim tudi sistem mentorstva in večjezično komunikacijo.

Po besedah Lee Šraj iz podjetja Geberit bi delodajalcem prišle zelo prav že majhne prilagoditve. “Namesto da čakamo na izdelavo dovoljenja v obliki kartice, bi lahko izdajali potrdila, ki bi nam omogočila hitrejšo izpeljavo postopkov. Za delodajalca, ki se sooča s hitro dinamiko naročil, je en teden do 14 dni čakanja dolga doba,” je povedala za STA.

Tujci so lahko ob delu v Sloveniji soočeni tudi s kršitvami. Marko Tanasić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je izpostavil, kako pomembno je jasno in pisno opredeliti pogoje zaposlitve. Kot je dejal, je ključno znanje jezika, zato predlaga več brezplačnih spletnih tečajev za tujce.

Vodja sektorja za integracijo v Uradu vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov Primož Jamšek je pojasnil, da so tujcem na voljo daljši brezplačni tečaji slovenskega jezika. Namesto 60 in 120 ur vsi obsegajo 180 ur, posamezniki, ki ne dosežejo pričakovanih učnih rezultatov, pa lahko koristijo še dodatnih 60 ur. Urad omogoča tudi brezplačno opravljanje izpita iz slovenščine, ki lahko služi kot dokazilo delodajalcem pri zaposlovanju. “Pomembno pa je, da se tujci ne učijo slovenskega jezika samo v učilnici, ampak tudi na ulici, v delovnem okolju,” je dejal Jamšek.

Po besedah direktorja Finančnega urada Maribor Marka Horvata je pri zaposlitvi tujca treba urediti davčne formalnosti. “Potem ko se pridobi enotno dovoljenje za delo in bivanje v Sloveniji, je nujno, da delavec pred prvim izplačilom dohodka uredi vpis v register davčnih zavezancev, da pridobi davčno številko in hkrati uredi tudi svoj rezidentski status. Od rezidentskega statusa je namreč odvisna višina davčnega odtegljaja.

“Velikokrat ugotavljamo, da so delavci iz tujine pri tem prepuščeni sami sebi, da delodajalci tega ne uredijo zanje in potem se ti delavci soočajo z administrativnimi ovirami, ki jim niso kos. Zato apeliramo na delodajalce, da to uredijo v imenu svojih zaposlenih,” je povedal.