Pri paradižniku je treba odpreti krošnjo: kdaj odstranimo veje in koliko listov pustimo

Paradižnik na visoki gredi lahko v nekaj tednih zraste iz urejene sadike v gosto zeleno steno. Na prvi pogled je to lep prizor: veliko listov, močna stebla, bujna rast in občutek, da rastlini nič ne manjka. A pri paradižniku preveč zelenja ni vedno dobra novica. Če se krošnja zapre, zrak slabše kroži, listi se po dežju ali zalivanju počasneje sušijo, sonce težje doseže notranjost rastline, plodovi pa ostanejo v vlažnem in senčnem okolju. Prav zato vrtnarji govorijo o odpiranju krošnje.

Zdaj je v gredi videti lepo rastoč paradižnik v visoki gredi, z zastirko, oporami in spremljevalnimi rastlinami. Takšna zasaditev ima dobro osnovo, vendar bo z nadaljnjo rastjo potrebovala redno usmerjanje. Cilj ni narediti golo rastlino z nekaj listi, temveč zračen, pregleden paradižnik, ki ima dovolj listov za prehrano plodov in dovolj prostora, da se ne razvijejo težave.

Odpiranje krošnje ni striženje zaradi lepšega videza

Pri paradižniku listi niso odvečni. Rastlina z njimi ustvarja hrano, varuje plodove pred sončnimi ožigi in uravnava rast. Zato je največja napaka, da v navalu urejanja odstranimo preveč listov naenkrat. Rastlina ostane brez dela svoje moči, plodovi so nenadoma izpostavljeni žgočemu soncu, paradižnik pa doživi stres.

Odpiranje krošnje pomeni premišljeno odstranjevanje tistih delov, ki ne koristijo več ali povzročajo gnečo. Najprej odstranimo spodnje liste, ki se dotikajo zemlje, porumenijo, so poškodovani ali ostajajo stalno vlažni. Nato se lotimo zalistnikov, odvisno od tipa paradižnika in načina vzgoje. Šele na koncu redčimo notranjost, če je rastlina res pregosta.

Najprej glejte zrak, šele nato škarje

Dobro vodilo je preprosto: skozi rastlino mora priti nekaj svetlobe in zraka. Če v notranjosti krošnje listi ležijo drug čez drugega, če se po dežju sušijo ves dan ali če spodnji del rastline ni več pregleden, je čas za ukrep. Če pa je rastlina zračna, zelena in zdrava, ni potrebe po pretiranem odstranjevanju.

Paradižnik, redčenje vej

Kdaj začnemo odstranjevati spodnje liste?

Spodnje liste začnemo odstranjevati, ko se rastlina dobro ukorenini, začne močno rasti in se spodnji listi približajo zemlji oziroma zastirki. Pri mladi sadiki ne režemo takoj po sajenju, saj rastlina potrebuje listno maso za zagon. Običajno začnemo postopno takrat, ko je paradižnik visok približno 40 do 60 centimetrov in že jasno kaže novo rast.

Najpomembnejši razlog je zdravje. Listi, ki se dotikajo tal, so bolj izpostavljeni vlagi, umazaniji in sporam bolezni, ki se ob dežju ali zalivanju lahko prenesejo na rastlino. Zastirka sicer močno pomaga, saj zmanjša pršenje zemlje na liste, vendar ne reši vsega. List, ki leži na slami in je ves čas vlažen, je še vedno slab znak.

Koliko spodnjih listov odstraniti

Naenkrat odstranimo malo. Dva do tri spodnje liste na rastlino je pogosto dovolj za prvi poseg. Nato počakamo nekaj dni in opazujemo rast. Ko rastlina zraste višje in se oblikujejo prvi grozdi plodov, lahko postopoma očistimo spodnji del do prvega cvetnega oziroma plodnega grozda. Tudi takrat ne pretiravamo. Rastlina naj ostane dobro olistana nad plodovi.

Pri visokih sortah, ki jih vodimo ob opori, je spodnji del lahko sčasoma precej čist, zgornji del pa ostane listnat. Pri grmičastih sortah smo previdnejši, ker imajo drugačen način rasti in jih ne oblikujemo tako strogo.

Kaj narediti z zalistniki?

Zalistniki so poganjki, ki rastejo iz pazduhe med glavnim steblom in listom. Pri visokih indeterminantnih sortah jih običajno odstranjujemo, če želimo rastlino voditi na eno ali dve glavni stebli. S tem rastlina ne porablja energije za preveč vej, krošnja ostane bolj zračna, plodovi pa so lažje dostopni za obiranje.

Najbolje jih je odstraniti, ko so še majhni, dolgi nekaj centimetrov. Takrat jih lahko odščipnemo s prsti. Če jih pustimo predolgo, postanejo močna veja, odstranitev pa pomeni večjo rano in večji stres.

Ne odstranjujte vseh poganjkov brez razmisleka

Pri nizkih, grmičastih oziroma determinantnih sortah zalistnikov praviloma ne odstranjujemo tako strogo, ker rastlina plodove nosi na bolj omejenem številu poganjkov. Če takšno rastlino preveč očistimo, zmanjšamo pridelek. Zato je dobro vedeti, ali imate visoko sorto, ki raste v nedogled, ali grmičasto sorto, ki sama zaključi rast.

Če niste prepričani, odstranjujte samo očitno pregoste, spodnje in slabo nameščene poganjke, glavne strukture pa ne režite preveč.

Kdaj je najboljši čas za redčenje?

Paradižnik obrezujemo v suhem vremenu, najbolje zjutraj, ko rastlina ni mokra od rose ali dežja. Rane se bodo čez dan hitreje osušile. Ne režemo tik pred napovedanim dežjem in ne v največji vročini, ko je rastlina že pod stresom.

Orodje naj bo čisto in ostro. Manjše zalistnike lahko odščipnemo, večje liste in poganjke pa raje odrežemo s čistimi škarjami. Če opazite znake bolezni, škarje med rastlinami razkužite, da težave ne prenašate naprej.

Rumeni in bolni listi ne sodijo na kompost brez premisleka

Zdrave odstranjene liste lahko uporabite za kompost, bolne liste pa raje odstranite z vrta. Listi s sumljivimi pegami, plesnijo ali močnim rumenenjem naj ne ostanejo pod rastlinami kot zastirka, saj lahko povečajo pritisk bolezni.

Grm paradižnika

Koliko listov mora ostati na rastlini?

Paradižnik ne sme postati palica z nekaj plodovi. Nad vsakim grozdom naj ostane dovolj listov, ki hranijo rastlino in delno senčijo plodove. Če naenkrat odstranimo preveč listov, se lahko plodovi opečejo, rastlina pa se slabše odzove na vročino.

Dobro pravilo je zmernost. Vsak teden raje odstranimo nekaj nepotrebnih listov kot enkrat mesečno polovico rastline. Tako paradižnik ne doživi šoka, vrtnar pa ima ves čas pregled nad rastjo.

Zastirka in redčenje delujeta skupaj

Na gredi je zastirka zelo koristna. Pomaga ohranjati vlago, zmanjšuje pregrevanje tal in preprečuje, da bi dež pršil zemljo po spodnjih listih. Vendar naj bo okoli stebel nekaj zračnega prostora. Če se spodnji listi dotikajo slame, jih postopoma odstranite. Če se zastirka nabere ob steblu, jo rahlo odmaknite.

Pri visoki gredi je zračnost še pomembnejša

Visoka greda se hitreje segreje, rastline so pogosto posajene bližje skupaj, ob steni ali ograji pa je zračenje slabše. Zato se v takšnih zasaditvah krošnja hitreje zapre. Paradižnik, bazilika, korenček, čebulnice in ognjič so dobra družba, a paradižnik mora imeti prostor za kroženje zraka.

Če imate več sadik blizu skupaj, jih redno privezujte ob opore. Poganjki naj ne ležijo drug na drugega. Vsaka rastlina naj ima svojo smer, da se sosednje krošnje ne zlepijo v eno veliko zeleno maso.

Bazilika v loncu je ovenela: kaj narediti, da si še opomore

Objava Pri paradižniku je treba odpreti krošnjo: kdaj odstranimo veje in koliko listov pustimo se je pojavila na Vse za moj dan.