Preverili smo, koliko dežja je letos padlo po Sloveniji: razlike med kraji so ogromne

Poletje 2026 si bomo marsikje zapomnili po dolgotrajnih obdobjih brez omembe vrednih padavin, izsušenih vrtovih, nizkih vodostajih in več zaporednih vročinskih valovih. Toda pogled na skupno količino dežja od začetka leta pokaže, da Slovenija niti letos ni bila deležna enakomerno razporejenih padavin. Razlike med posameznimi kraji so izjemne.

Pregledali smo podatke vremenskih postaj v omrežju Davis Weather. Med 27 izbranimi postajami je največja izmerjena letošnja količina padavin presegla 1.200 milimetrov, na najmanj namočeni postaji na našem seznamu pa znaša komaj nekaj več kot 100 milimetrov. Razlika je več kot enajstkratna.

Številke lepo pokažejo tudi nekaj, kar lahko zaradi suhega poletja hitro spregledamo. Suša ne pomeni nujno, da je bilo celotno leto povsod rekordno suho. Pomembno je, kdaj je dež padel, kako je bil razporejen in koliko časa so trajala obdobja brez padavin.

Suša v Sloveniji

Od 1.200 do komaj 105 milimetrov

Na vrhu preglednice močno izstopajo Radenci v Beli krajini, kjer je postaja letos zabeležila 1.200,2 milimetra padavin. Sledi Bohinjska Bistrica z 970,5 milimetra, tretji pa je Podljubelj z 892,4 milimetra.

Na drugem koncu lestvice je Ljutomer. Tam znaša navedena letošnja količina le 105,6 milimetra. Zelo nizki vrednosti imata tudi Ptuj in Prebold, oba z 232,2 milimetra.

Spodnja tabela prikazuje vseh 27 postaj, ki smo jih vključili v pregled. Razvrščene so od največje do najmanjše količine padavin.

MestoVremenska postajaPadavine v letu 2026

1.	Radenci v Beli krajini	1.200,2 mm
2.	Bohinjska Bistrica	970,5 mm
3.	Podljubelj	892,4 mm
4.	Sodražica	693,0 mm
5.	Rakitna	645,8 mm
6.	Sežana	632,0 mm
7.	Pišece	602,8 mm
8.	Železniki	572,4 mm
9.	Sevnica	562,4 mm
10.	Sromlje	533,0 mm
11.	Postojna	516,6 mm
12.	Letenice pri Golniku	481,6 mm
13.	Krško Sremič	462,4 mm
14.	Liminjan pri Piranu	448,4 mm
15.	Loški Potok	442,2 mm
16.	Gornja Radgona	434,0 mm
17.	Veliki Slatnik pri Novem mestu	411,8 mm
18.	Bonifika Koper	409,4 mm
19.	Zgornja Ložnica	401,0 mm
20.	Krško Bučerca	367,8 mm
21.	Vrhulje pri Krškem	366,0 mm
22.	Strensko pri Laškem	355,4 mm
23.	Gornji Petrovci	329,4 mm
24.	Stražišče pri Kranju	264,7 mm
25.	Ptuj	232,2 mm
26.	Prebold	232,2 mm
27.	Ljutomer	105,6 mm

Tudi nekaj kilometrov lahko pomeni veliko razliko

Zanimiv je pogled na postaje, ki so med seboj razmeroma blizu. Na širšem območju Krškega je postaja na Sremiču zabeležila 462,4 milimetra, na Bučerci 367,8 milimetra, v Vrhuljah pri Krškem pa 366 milimetrov.

Še bolj opazna je razlika med posameznimi deli vzhodne Slovenije. V Pišecah je letošnja količina dosegla 602,8 milimetra, v Sromljah 533 milimetrov in v Sevnici 562,4 milimetra. Precej nižje vrednosti kažejo postaje proti severovzhodu države.

Takšne razlike niso presenetljive. Poleti velik del padavin prinesejo plohe in nevihte. Ena vas lahko dobi močan naliv, nekaj kilometrov stran pa ostane skoraj povsem suho. Lokalna nevihta lahko v manj kot uri pomembno spremeni letno statistiko posamezne postaje.

Nevihta v avgustu

Zakaj visoka letna številka še ne pomeni, da ni suše

Med pregledovanjem podatkov je pomembno ločiti dve stvari: skupno količino padavin od začetka leta in trenutno preskrbljenost tal z vodo.

Kraj lahko v prvih mesecih leta dobi veliko dežja, nato pa sledita junij in julij z dolgimi suhimi obdobji. Skupna letna številka je lahko na prvi pogled povsem običajna, rastline pa kljub temu trpijo zaradi pomanjkanja vode.

Podobno velja za kratkotrajne poletne nalive. Trideset ali štirideset milimetrov dežja v močnem neurju ni enakovredno enaki količini, ki pade postopoma v več dneh. Pri močnem nalivu del vode hitro odteče po površini, zlasti na suhih ali nagnjenih tleh.

Za vrtove, poljščine, vodotoke in podtalnico je zato poleg letne vsote pomembna tudi časovna razporeditev padavin.

Zahod ni vedno prvi, vzhod pa ni vedno zadnji

Slovenija ima zaradi reliefa izredno pestro padavinsko sliko. Dolgoročno so najbolj namočeni predvsem gorski predeli zahodne Slovenije, proti vzhodu pa količina praviloma upada.

Na letošnjem seznamu zasebnih postaj slika ni tako preprosta. Radenci v Beli krajini so z 1.200,2 milimetra pred Bohinjsko Bistrico, medtem ko denimo postaja na Bonifiki v Kopru kaže 409,4 milimetra.

Takšne rezultate je treba brati previdno. Gre za izbor postaj omrežja Davis Weather in ne za homogeno uradno klimatološko mrežo. Postaje se lahko razlikujejo po legi, nadmorski višini, okolici merilnika, vzdrževanju, času neprekinjenega delovanja in kakovosti podatkov.

Zato teh številk ne gre uporabljati za določanje uradnih slovenskih padavinskih rekordov. So pa zelo zanimiv prikaz, kako velike so lahko lokalne razlike v istem letu.

Ena številka ne pove celotne zgodbe letošnjega vremena

Leto 2026 še ni končano. Jesen lahko vrstni red postaj precej spremeni, saj so pred nami meseci, v katerih lahko predvsem zahodni in jugozahodni del države dobita velike količine padavin.

Kljub temu trenutni pregled dobro pokaže razdrobljeno vremensko sliko Slovenije. Ponekod je števec že blizu ali nad tisoč milimetri, drugod je navedena količina le nekaj sto milimetrov.

Za prebivalca, ki vsak večer zaliva paradižnik, travo ali sadno drevje, je seveda pomembnejše nekaj drugega: koliko časa je od zadnjega poštenega dežja. Tudi postaja z razmeroma visoko letno vsoto lahko sredi avgusta stoji sredi izsušene pokrajine.

Prav zato bomo letošnje leto verjetno bolj kot po eni sami številki pomnili po neenakomernosti. Močni nalivi na eni strani, dolga suha obdobja na drugi, vmes pa razlike, ki se pojavijo že med sosednjimi kraji.

Če bo jesen deževna, se bodo letne količine hitro povečale. Če se bo suho vreme nadaljevalo, bodo številke ob koncu leta pokazale še precej bolj nenavadno sliko.

Lisca je pomembnejša, kot se zdi: z vrha spremljajo padavine nad Slovenijo

Gozdovi so sredi avgusta ponekod videti kot oktobra – trije razlogi, zakaj

Danes prihaja sprememba vremena: zvečer nevihte, jutri občutno sveže

Ponoči končno konkretnejši dež: v Cerkljah ob Krki 28,1 mm, na Krnu več kot 60 mm

Na zahodu lahko do sobote pade več kot 100 litrov dežja, na vzhodu precej manj

Objava Preverili smo, koliko dežja je letos padlo po Sloveniji: razlike med kraji so ogromne se je pojavila na Vse za moj dan.