Preveri, preden se odpraviš na deponijo! Nova pravila šokirala občane

4 hours ago 10

ARTICLE AD

ZBIRNI CENTER GLOBOKO, TREBNJE – Mesto, kjer bi moralo biti preprosto odlaganje kosovnih odpadkov, se je za številne občane spremenilo v prizorišče frustracij in… no, skoraj komedijo zmešnjav. Komunala Trebnje je vpeljala nov sistem vstopa s QR-kodami – in čeprav naj bi ta prinesel red in pravičnost, se je v praksi izkazal za vse prej kot to. Čakalne vrste, vožnja vzvratno, slabo skeniranje, iskanje položnic v zadnjem hipu… Težko bi si zamislili boljši recept za zmedo.

Pa vendar – sistem ima svoj namen. A če sistem postane večja ovira kot rešitev? O tem vse glasneje govorijo tako obiskovalci kot zaposleni.

Kaos pred rampo

Pravijo, da tehnologija olajša življenje. V Trebnjem – vsaj ob sobotah dopoldne – bi se marsikdo s tem težko strinjal.

Obiskovalci zbirnega centra Globoko morajo ob vsakem obisku skenirati QR-kodo z redno plačane položnice – a to pogosto povzroči veliko težav. Preverjanje, ki naj bi trajalo »le nekaj sekund«, se po pričevanjih občanov lahko zavleče tudi v minute.

»Minilo me je že, ko sem moral drugič v enem dopoldnevu peljati vzvratno iz vrste, ker sistem ni prepoznal kode. Ljudje tam odpirajo torbice, iščejo papirje, kličejo domov – pravi kaos,« je povedal eden izmed nezadovoljnih uporabnikov, ki se je nedavno znašel v gneči pred rampo.

In res – sobotna jutra so najbolj kritična. Center je odprt le med 8. in 12. uro, v tem času pa se nabere desetine vozil. Če QR-koda ne deluje ali če imate s seboj napačen dokument – denimo plačilni opomin – potem zapornica ostane zaprta. In, kar je še huje: obrniti se je treba – vzvratno. Med avtomobili. Po ozkem dovozu. Ravno to skrbi tudi zaposlene.

Zakaj sploh QR-koda? In zakaj toliko težav?

Komunala Trebnje pojasnjuje, da sistem ni nastal zaradi muhavosti, temveč zaradi konkretnih razlogov. Gre za odziv na zlorabe iz preteklosti – prihode iz drugih občin in podjetij, ki naj ne bi bili upravičeni do brezplačnega odlaganja.

Predstavniki komunalnega podjetja pojasnjujejo, da je bil glavni namen uvedbe sistema ta, da zaščitijo poštene plačnike – torej uporabnike, ki redno poravnavajo svoje obveznosti. Z novim nadzorom želijo preprečiti, da bi stroške nosili tisti, ki sistem uporabljajo po pravilih, medtem ko bi ga drugi izkoriščali brez prispevka. Sistem naj bi tako zagotovil večjo preglednost in pravičnost v okviru javne službe.

Pomemben detajl? Pravica do brezplačnega vstopa ni vezana na ime, temveč na objekt, ki je vključen v sistem – torej na hišno številko, ne na posameznika. In tu je težava: osebni dokument – pogosto ne pomaga. QR-koda je edino, kar sistem prepozna.

Tehnične napake in človeški faktor

Na papirju deluje vse lepo. V praksi pa ne. Sistem ne prepozna QR-kod s plačilnih opominov. Torej – tudi če ste storitev poravnali, ampak z opominom, boste ostali zunaj. Zapornica vas ne bo spustila.

Sistem zaznava le določene podatke, ki jih QR-koda s plačilnega opomina ne vsebuje. Zato tudi v primeru, ko je račun poravnan, a uporabnik predloži opomin namesto redne položnice, vstop ni mogoč – ker koda enostavno ni berljiva za sistem.

Povedano drugače – če imate napačno QR-kodo, vam ne pomaga niti to, da ste plačali. Plačana napačna položnica je enaka – kot da je sploh ne bi bilo.

Sistem omogoča preverjanje veljavnosti položnice za daljše časovno obdobje, zato je ni treba tiskati pred vsakim obiskom. A v praksi to ni vedno preprosto – še posebej ne za starejše občane ali tiste, ki niso vešči uporabe pametnih telefonov in digitalnih dokumentov.

Zaposleni brez pooblastil

Vse več ljudi opozarja, da tudi zaposleni nimajo veliko manevrskega prostora. Tudi če vidijo osebni dokument, tudi če vedo, da je nekdo redni plačnik – zapornice preprosto ne smejo odpreti ročno.

Drugod po Sloveniji – podobno, a drugače

Komunala Trebnje poudarja, da takšne oblike nadzora niso osamljen primer. Tudi druge občine imajo sisteme preverjanja. A ne vse na enak način.

Nekateri zbirni centri uporabljajo plastične kartice, drugod imajo bazo vozil in uporabnikov. Spet tretji pošiljajo sezname upravnikom ali uporabljajo fizične sezname.

QR-kode – v tej obliki, brez možnosti ročnega posega – pa so redkost. In očitno razlog za precejšnje nezadovoljstvo. Še posebej, če upoštevamo, da v Trebnjem deluje le ena taka deponija, ki mora pokriti potrebe tako mesta kot okoliških naselij – Vrhtrebnje, Knežja vas, Praproče pri Trebnjem…

Občani pričakujejo spremembe

Komunala priznava, da je sistem še svež in da ne deluje popolno.

Poudarjajo, da želijo sistem, ki bo pravičen – a tudi učinkovit. In predvsem – varen. Če bo treba, bodo prilagodili pravila, zatrjujejo.

Za zdaj pa velja: če nimate redno plačane originalne položnice (ne opomina), naj bo v papirni ali digitalni obliki, boste pred zapornico – obstali.

Sistem ima možnost popravka

Težko je oporekati osnovni ideji: da tisti, ki redno plačujejo, ne bi krili stroškov tistih, ki ne. A način izvedbe?

No, tukaj bi se dalo marsikaj izboljšati. Morda boljši čitalci. Morda več osebja v času največjih pritiskov. Morda možnost ročnega posega, kadar je jasno, da gre za upravičenega uporabnika. Kajti če sistem postane sam sebi namen – če zapira vrata plačnikom – potem je vprašanje: koga v resnici ščiti?

Čas bo pokazal.