Prešernov dan s proslavo in razstavo obeležili tudi Slovenci v Belgiji (dopolnjeno)

Slovenski kulturni praznik so v sredo zvečer s prireditvijo obeležili tudi na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture. Danes pa so krajši dogodek pripravili še pri spomeniku, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU.

Prireditev ob Prešernovem dnevu v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU so s kulturnim programom popestrili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli v Bruslju ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine, ki so deklamirali Vrbo Franceta Prešerna in uprizorili njegovega Povodnega moža.

V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi ULB. Odpeli so skladbo skupine Tabu Poljubljena.

Zbrane je nagovorila veleposlanica v Belgiji Barbara Sušnik, ki je poudarila, da je letošnje leto posebno leto za slovensko kulturo, saj je Nova Gorica skupaj z Gorico Evropska prestolnica kulture. “Prvič v zgodovini tega prestižnega naziva bosta dve mesti iz različnih držav, a na dveh straneh iste meje skupaj pokazali, da kultura ne pozna meja in da je prihodnost v povezovanju, dialogu in preseganju razlik,” je povedala.

Pred tem je v poslopju Evropskega parlamenta v organizaciji evroposlanke Irene Joveve (Renew/Svoboda) potekalo odprtje razstave Izidorja Tomaža Perka z naslovom Zlati rez, ki vključuje portrete desetih ključnih osebnosti iz slovenske zgodovine in kulture. Med njimi so portreti Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Primoža Trubarja in Ivane Kobilca.

Kot je pojasnil Perko, je razstava nastala ob deseti obletnici članstva Slovenije v EU leta 2014 na pobudo tedanje slovenske veleposlanice v Berlinu Marte Kos, ki od decembra zaseda položaj evropske komisarke za širitev. Po nemški prestolnici je bila na ogled tudi v ZDA in Kanadi ter v Londonu.

“Slike ne zgolj vzbujajo narodno zavest pri zdomcih, ampak kažejo, da smo enakovredni člani te velike družine,” je povedal slikar.

Da pri razstavi ne gre zgolj za umetniška dela, ampak da predstavlja zgodbo naroda, ki je skozi svojo kulturo preživel, rasel in prispeval k skupni evropski dediščini, pa je poudarila Joveva.

Zbrane na odprtju razstave – med njimi sta bila veleposlanica Sušnik in stalni predstavnik pri EU Iztok Jarc, pa tudi nekateri evropski poslanci iz Slovenije – je nagovorila tudi komisarka Kos.

“Bogastvo našega jezika ali celotne naše kulture je tudi v tem, da jo praznujemo. Res da naša država ni zelo stara. Ampak kako smo se lahko skozi zgodovino ohranili? Ker smo imeli svoj jezik, ker smo imeli svojo kulturo,” je povedala.

Danes je obeležitev Prešernovega dne potekala še pri spomeniku v bruseljski evropski četrti, na katerem je prvi verz slovenske himne Žive naj vsi narodi zapisan v vseh uradnih jezikih EU. Dogodek ob kulturnem prazniku so pri spomeniku, ki ga je Slovenija ob prvem predsedovanju Svetu EU leta 2008 podarila mestu Bruselj, pripravili že petnajstič.

Evroposlanec Milan Zver (EPP/SDS), ki je dogodek organiziral, je poudaril, da Prešernova Zdravljica za razliko od večine drugih državnih himen, ki so nastale v 19. stoletju, poziva k sodelovanju med narodi. “To je močno sporočilo Prešerna. Tega nimajo druge himne in na to smo lahko ponosni,” je povedal.