ARTICLE AD
Sonce bo čez približno 5 milijard let bo Sonce porabilo svoje vodikovo gorivo in se sesedlo pod lastno težo. Postalo bo bela pritlikavka – gost, vroč ostanek velikosti Zemlje, ki bo ohranil večino Sončeve gravitacije. Takrat bo to pomenilo konec našega osončja. Nedavno odkritje pa kaže, da se lahko življenje planetarnega sistema nadaljuje tudi dolgo po “smrti” zvezde.
Astronomi so zaznali 3 milijarde let staro belo pritlikavko, ki še vedno aktivno nabira material iz svojega nekdanjega planetarnega sistema. Gre za zvezdni ostanek LSPM J0207+3331, oddaljen 145 svetlobnih let od Zemlje. Po navedbah Inštituta za vesoljski teleskop (Space Telescope Science Institute – STScI) gre za „najstarejši in s kovinami najbogatejši disk naplavin, kar so jih kdaj opazili okoli bele pritlikavke, bogate z vodikom“.
Ekipa raziskovalcev je uporabila observatorij WM Keck na Maunakei na Havajih. Spektroskopska analiza svetlobe bele pritlikavke je razkrila prisotnost 13 kemičnih elementov, ki so morali izvirati iz razbitega skalnatega telesa – verjetno asteroida ali manjšega planeta.
„Količina skalnatega materiala je za belo pritlikavko te starosti nenavadno visoka,“ je pojasnil soavtor raziskave Patrick Dufour z Univerze v Montrealu. Po njegovih besedah je moral „objekt, širok vsaj 200 kilometrov, raztrgati gravitacijski vpliv zvezde“.
V STScI so dodali, da „atmosfere, bogate z vodikom, običajno prikrivajo tovrstne kemične podpise“, zato je odkritje še posebej dragoceno.
„Nekaj je očitno motilo ta sistem dolgo po smrti zvezde,“ je poudaril soavtor raziskave John Debes z inštituta v Baltimoru. „Še vedno obstaja rezervoar materiala, ki lahko onesnaži belo pritlikavko, tudi po milijardah let.“
Dolgoročna nestabilnost in akrecija
Skoraj polovica vseh znanih onesnaženih belih pritlikavk kaže znake prisotnosti težkih elementov, kar pomeni, da njihovi sistemi niso povsem mirni. V primeru zvezde LSPM J0207+3331 se zdi, da je nedavna motnja – pred nekaj milijoni let – sprožila spiralen padec skalnatega telesa proti zvezdi.
„To kaže, da so plimske motnje in mehanizmi akrecije aktivni še dolgo po glavni fazi zaporedja v življenju zvezde,“ je pojasnil Debes. Dodal je, da lahko „izguba mase med zvezdno evolucijo destabilizira orbite planetov, kometov in asteroidov“.
Raziskovalci menijo, da gre za primer t. i. zakasnjene planetarne nestabilnosti. „Interakcije med več planeti lahko postopoma destabilizirajo orbite v milijardah let,“ je pojasnil Debes. „To bi lahko kazalo na dolgoročne dinamične procese, ki jih še ne razumemo v celoti.“
Astronomi zdaj preučujejo, kaj bi lahko sprožilo takšno motnjo. Ena od možnosti so preživeli planeti velikosti Jupitra, ki so po zvezdni smrti ostali v oddaljenih orbitah. Zaradi njihove šibke svetlobe in velike razdalje od bele pritlikavke jih je težko neposredno zaznati.
Podatki evropskega vesoljskega teleskopa Gaia bi lahko razkrili njihovo prisotnost prek majhnih gravitacijskih vplivov na zvezdo. NASA-jev teleskop James Webb pa bi lahko s svojimi infrardečimi instrumenti podrobneje preučeval disk naplavin.
„Prihodnja opazovanja bi lahko pomagala razlikovati med planetarnim pretresom ali gravitacijskim učinkom bližnjega srečanja zvezde z belo pritlikavko,“ je dejal Debes.
Rezultati raziskave so objavljeni v reviji The Astrophysical Journal Letters.
Foto: Freepik
Morda vas zanima tudi
Objava Presenetljivo odkritje: Bela pritlikavka še vedno privlači planetarne razbitine je bila najprej objavljena na Portal24.

3 hours ago
20












![[V živo] Novo mesto: Narod je vstal – za Aca in vse ostale Slovence](https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2025/10/20251028-01483133-400x300.jpg)





English (US)