Presenetljiva ugotovitev: če želite v hrupu slišati bolje, oči raje pustite odprte

Gospa ima zaprte oči

Marsikdo ob tihem glasu, oddaljenem zvoku ali nerazločnem pogovoru nagonsko zapre oči. Ta gesta deluje skoraj samoumevno. Z njo naj bi odrezali odvečne motnje in omogočili možganom, da se lažje osredotočijo na sluh. Nova raziskava pa kaže, da tak občutek ni vedno zanesljiv. V hrupnem okolju lahko prav zapiranje oči slušno zaznavanje celo poslabša.

Ugotovitev je zanimiva tudi zato, ker se dotika čisto vsakdanjih prizorov. Ljudje to počnejo v avtomobilu, na železniški postaji, v kuhinji, med gledanjem televizije in med pogovorom v prostoru, kjer hkrati govori več oseb. Zamisel, da bomo z zaprtimi očmi slišali več, je globoko zasidrana v navadah. Prav zato je izid študije toliko bolj presenetljiv. Raziskovalci s šanghajske univerze Shanghai Jiao Tong University so pokazali, da odprte oči v hrupnem okolju niso ovira, ampak lahko pomagajo. Še posebej, če je to, kar gledamo, smiselno povezano z zvokom, ki ga želimo zaznati.

Poskus je obrnil znano predstavo na glavo

Raziskovalna skupina je v poskus vključila 25 prostovoljcev. Njihova naloga je bila prepoznati izbrane zvoke v ozadju hrupa, glasnega približno 70 decibelov. Med ciljnimi zvoki so bili pljusk vesla v vodi, udarec bobna, petje škrjanca, ropot vlaka in tipkanje po tipkovnici. Udeleženci so morali glasnost ciljnega zvoka prilagajati tako dolgo, da so določili točko, pri kateri so ga še komaj zaznali.

Poskus je potekal v štirih različnih vidnih pogojih. V enem so imeli sodelujoči oči zaprte. V drugem so gledali v prazen zaslon. V tretjem so opazovali statično sliko, povezano z zvokom. V četrtem pa video, ki je ustrezal istemu zvočnemu dogajanju. Prav primerjava teh pogojev je dala najbolj zanimive rezultate.

V hrupu so zaprte oči zahtevale glasnejši zvok

Če so sodelujoči zaprli oči, je moral biti ciljni zvok v povprečju za 1,32 decibela glasnejši od osnovne primerjalne ravni, da so ga lahko zaznali. Pri pogledu na ustrezno fotografijo je bilo ravno nasprotno: zvok je bil lahko za 1,6 decibela tišji od izhodišča. Največji učinek je prinesel video, povezan z zvokom, saj so ga sodelujoči zaznali pri povprečno 2,98 decibela nižji glasnosti od osnovne ravni.

To pomeni, da možgani v zahtevnem zvočnem okolju očitno ne delujejo po logiki, da vsaka izločena informacija samodejno izboljša slušno pozornost. Namesto tega jim lahko primeren vidni dražljaj pomaga, da se bolje zasidrajo v zunanjem dogajanju in lažje ločijo pomemben zvok od šuma v ozadju.

Možgani v hrupu potrebujejo oporo, ne zapiranja navznoter

Raziskovalci so del poskusov izvedli tudi z merjenjem možganske aktivnosti z EEG. Prav tam so dobili razlago, zakaj zapiranje oči v hrupu ne deluje tako, kot bi pričakovali. Ugotovili so, da se ob zaprtih očeh možgani preusmerijo v bolj notranje usmerjeno stanje in začnejo zvoke filtrirati bolj agresivno. Težava je v tem, da ne utišajo le motečega ozadja, ampak tudi zvok, ki ga skušamo slišati.

Avtor študije Yu Huang je ob objavi pojasnil, da morajo možgani v hrupni zvočni krajini aktivno ločevati signal od ozadja. Po njegovi razlagi zapiranje oči spodbuja notranjo osredotočenost, ki v takšnem okolju deluje proti poslušanju, saj vodi v pretirano filtriranje. Nasprotno pa vidna vključenost slušni sistem zasidra v zunanji svet.

Slika in video nista enaka pomoč

Študija nakazuje še nekaj. Ni vseeno, kaj gledamo. Samo odprte oči so sicer boljše od zaprtih, toda najbolj pomaga prizor, ki se ujema s tem, kar skušamo slišati. Statična slika je izboljšala zaznavanje, video pa še bolj. To kaže, da imajo lahko usklajeni vidni in slušni podatki posebno prednost. Raziskovalci želijo v prihodnje preveriti tudi, kaj se zgodi, če človek vidi eno stvar, sliši pa drugo, denimo boben ob prizoru ptice.

Ta podrobnost je pomembna tudi za vsakdanje življenje. Med pogovorom v hrupni kavarni lahko pomaga, da sogovornika gledamo v obraz. Pri poslušanju navodil je lahko koristno spremljati govorca ali vir zvoka. V okolju, kjer je veliko hrupa, nam torej pogled pogosto ne jemlje pozornosti, ampak jo usmerja. Ta sklep izhaja iz same zasnove raziskave, čeprav avtorji opozarjajo, da bodo morali podrobneje preveriti razliko med splošno pozornostjo in pravo veččutno usklajenostjo.

PREBERI ŠE: Po 60. letu za nekatere stvari hitro zmanjka potrpljenja

Stari nasvet ni vedno napačen

Raziskava ne pomeni, da zapiranje oči nikoli ne pomaga. Avtorji izrecno poudarjajo, da so prejšnje ugotovitve že nakazovale korist v tihih okoljih. Nova študija govori predvsem o hrupnih razmerah, torej o prostoru, kjer je treba uporabni signal izluščiti iz glasnega ozadja. Prav tam se pokaže, da zapiranje oči ni bližnjica do boljšega poslušanja.

Za sodobnega človeka je to precej uporabno spoznanje. Velik del dneva preživimo med motnjami, prometom, pogovori, napravami in zvočnimi obvestili. V takem svetu ni najbolj smiselno slepo zaupati občutku, da bomo z zaprtimi očmi slišali več. Nova dognanja namigujejo, da pogosto dosežemo več, če ostanemo odprti do dogajanja okoli sebe in pogled usmerimo tja, od koder prihaja pomemben zvok.

Poslušanje je bolj povezano z okoljem, kot si mislimo

Razumevanje sluha je dolgo temeljilo na predstavi, da je pozornost mogoče izboljšati predvsem z zmanjševanjem dražljajev. Ta študija kaže nekoliko bolj zapleteno sliko. Človeški možgani ne delujejo po enostavnem pravilu manj dražljajev, boljši rezultat. Včasih potrebujejo ravno prav zunanjih informacij, da pravilno prepoznajo, kaj je pomembno.

Zato nasvet za vsakdan morda ni v tem, da ob hrupu zamižimo, temveč da pogled umirimo in ga usmerimo na pravi vir. To ne zveni tako dramatično, je pa verjetno bliže resnici. Prav tam se skriva tudi privlačnost te raziskave: razbija navado, ki ji večina ljudi nikoli ni resno oporekala.

Kar nam ta ugotovitev pove o vsakdanjih navadah

Včasih največ povedo ravno raziskave, ki preverjajo majhne in skoraj samoumevne geste. Zapiranje oči med poslušanjem je ena takih. Deluje intuitivno, skoraj telesno samodejno. Toda znanost je v tem primeru pokazala, da intuicija ni nujno najboljši vodič. V hrupnem okolju lahko oči pomagajo ušesom bolj, kot smo bili pripravljeni verjeti.

Naslednjič, ko boste skušali v hrupu razločiti sogovornika, oddaljen klic ali pomemben zvok, se morda ne splača zamižati. Veliko bolje je, da ostanete zbrani, gledate proti viru in možganom pustite, da povežejo oba kanala. V časih stalnega šuma je to morda eden bolj uporabnih drobnih nasvetov, ki jih je prinesla letošnja znanost.

Paradoks povezljivosti: Zakaj smo sredi digitalnega hrupa vse bolj sami?

Ljudje, ki dolgo živijo, pogosto obžalujejo isto: da teh navad niso začeli prej

Majhno stanovanje bo videti večji, če se izognete eni zelo pogosti napaki

Zakaj je najnevarnejša oblika spanja pogosto spregledana

Objava Presenetljiva ugotovitev: če želite v hrupu slišati bolje, oči raje pustite odprte se je pojavila na Vse za moj dan.