2 hours ago
21
Pretekli teden sem kandidatke in kandidate iz volilnega okraja Kočevje pozval, naj nam posredujejo svoje predstavitve ter predvsem konkretne odgovore na vprašanje, kaj nameravajo storiti za Kočevje in širše kočevsko območje, če jim bodo volivci na prihajajočih volitvah namenili svoj glas.
Prejete odgovore bomo v tem tednu objavljali sproti, in sicer po vrstnem redu, v katerem smo jih prejeli. Objavljeni bodo v celoti in brez kakršnegakoli uredniškega posega, saj želimo bralkam in bralcem omogočiti neposreden vpogled v stališča in načrte posameznih kandidatk in kandidatov.
Vsak dan bomo predvidoma objavili tri predstavitve.
Vizija kandidata Janka Vebra, SLOGA
3.A razvojna os in Program Pokolpje ključna razvojna dokumenta države za razvoj Kočevske
Po sprejetju 3. razvojne osi za prometno povezovanje Koroške vse do Bele krajine so bila moja ključna prizadevanja, kot takratnega župana in poslanca, da se sprejmejo razvojni dokumenti še za Kočevsko. Tako smo leta 2007 opredeli 3.a razvojno os in leta 2010 Program Pokolpje. Uspelo mi ju je vključiti v Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, vladno Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, in Regionalne razvojne programe Razvojne regije Jugovzhodna Slovenija.
Vlada je sprejela mnoge sklepe za pomoč Pokolpju, ki je bilo vrednoteno kot prednostno območje razvojnih politik. Na področju infrastrukture je bila vključena še posodobitev železniške povezave Grosuplje-Kočevje. Za Kočevsko smo v tistem obdobju načrtovali v Pokolpju več kot 287 milijonov evrov sredstev. Mnogi niso verjeli tem številkam. Danes postajajo realnost.
Sredstva so poleg infrastrukture bila namenjena še gospodarstvu in izgradnji prizidka k Domu starejših občanov v Kočevju in mnogi drugi. Iz programa Pokolje se je sofinanciralo investicijo Yaskawe Kočevje, Melamina, Intersocksa Kočevje in drugih podjetij. Pomoč vključuje tudi olajšave pri prispevkih za socialno varnost in za zaposlovanje.
Za črpanje evropskih sredstev smo v Načrt razvojnih programov države uvrstili tudi Kočevsko kolesarsko povezavo.
Od posamezne Vlade je bilo odvisna dinamika izvajanja omenjenih programov. V zadnjem obdobju je ta dinamika izjemno pospešena. Prav je tako.
Potrebno je nadaljevanje programa vsaj še za obdobje 2026 do 2030:
Za Občine Kočevje, Črnomelj, Kostel, Osilnica in Loški potok je potrebno ponovno aktivirati vladni Razvojni program POKOLJPJE za obdobje 2026 do 2030. Obmejno območje je ključno za varnost države. V letu 2025 so prenehale delovati gospodarske družbe Unior Zreče in nogavičarska dejavnost ANA v Starem Trgu ob Kolpi, v Predgradu podjetje Majerle, v Kostelu lesna industrija, v Osilnici že pred tem LIV Postojna in ne pride do nadaljevanja gradnje doma starejših občanov, v Kočevju Kolektor, največje kmetije nimajo možnosti priključitve na javno vodovod. Brez delovnih mest in kmetijstva se bo obmejno območje izpraznilo. Zato mora biti v vladnem Programu Pokolpje 2026 do 20230 predvideni naslednji ukrepi:
Ukrep 1: Pokolpju se dodeli med leti 2026 – 2030 v skupni višini 20.000.000 EUR nepovratnih sredstev in 20.000.000 EUR povratnih sredstev
Ukrep 2: Povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost
Ukrep 3: Davčne olajšave za zaposlovanje
Ukrep 4: Davčne olajšave za investiranje
Ukrep 5: V obdobju 2026 – 2030 se Pokolpju dodeli v skupni okvirni višini 564.000 EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in 326.000 EUR nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR)
Ukrep 6: Prometna in vodovodna infrastruktura v obdobju 2026- 2030 v skupni višini 155.954.736 EUR na območju Pokolpja
S temi ukrepi se lahko zgradi cestna infrastruktura na 3.A razvojni osi od Ljubljane do Kostela, vodovodno omrežje do kmetij in naselij Laze nad Onekom, Kačjem Potoku, Podlesju, Rajhenavu, Predgradu, Starem Bregu, dokonča dom starejših v Osilnici in privabi nove gospodarske programe ter nadgradi obstoječe.
Za celotno državo pa predlagamo v SLOGI:
Program za dostojno življenje in utemeljitev smisla države
Ukvarjamo se s solidarnostjo z vsemi v svetu, pozabljamo pa na lastne državljane.
Dvig blaginje. Predlagamo, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje vsi plačujemo procentualno enako na svoje prihodke. Tisti z nižjimi dohodki od povprečne bruto plače bodo plačevali manj in tisti z višjimi nekoliko več kot sedaj. Recimo upokojenec s pokojnino 1000 € bo plačeval približno do največ 2%,kar znese mesečno približno 20 €, krat 12 mesecev je to 240 €, napram zdajšnjim približno 37 € mesečno, kar sedaj znese letno 370 €. Prihranek 130 € nam omogoča občuten dvig blaginje, nižje prihodke kot ima kdo večji je prihranek.
Nihče ne sme biti lačen po 40 letih dela. Najnižja pokojnina za 40 let zavarovalne dobe bi morala biti na pragu socialne izključenosti oziroma neto minimalna plače, ki je v tem trenutku 1.000 €. Predlagamo, da se pokojnine uskladijo na nov dvodelen način in sicer v prvem delu v enakem znesku za vse, glede na rast življenjskih stroškov in v drugem delu v % na pokojnino, kot je v veljavi sedaj. Pokojnine, ki so pod povprečjem in to je večina zaradi neurejenosti, vse bolj zaostajajo po kupni moči zaradi rasti življenjskih stroškov in obstoječega načina usklajevanja. Pri na primer 10% uskladitvi pokojnin glede na rast življenjskih potrebščin pomeni pri pokojnini 1.500 € povišanje 150 €, pri pokojnini 700 € pa le 70 €. Tako postajajo razlike v kupni moči vse večje med upokojenci z večjimi in manjšimi pokojninami, saj imajo višje pokojnine po tem sistemu vedno večjo kupno moč. Zaradi tega predlagamo, da se pokojnine uskladijo na nov dvodelen način in sicer v prvem delu v enakem znesku za vse, glede na rast življenjskih stroškov in v drugem delu v % na pokojnino.
Zapuščanje podeželja. Kaj pa, če je v ozadju zapuščanja podeželja interes korporacij, da ustvarijo izpraznjena območja in jih upravljajo kot »narodne« parke za svoje užitke in lov. Potrebnih je zgolj peščica ljudi, ki bo skrbela za njih. Prebivalce podeželja se preseljuje v čim večja mesta, kjer jim bodo dostavljali umetno pridelano meso, zelenjavo, žuželke in jih imele pod popolnim nadzorom. Naravno pridelano hrano pa bo uživala samo elita. Zato moramo zaščititi vodo, naravo in naravna bogastva kot skupno lastnino, ki je nerazdelna in je ni mogoče prodati. Na naši skupni lastnini in lastnini kmetov se organizira kmetijstvo za samooskrbo z zdravo hrano, kar nam omogoča preživetje. Pogoje za to imamo, saj smo ena najbogatejših držav z vodo glede na površino države in število prebivalcev. Viške pridelkov lahko izvozimo in uvozimo pridelke, ki jih sami ne moremo pridelati.
Povečanje rodnosti. Preživetje, obstoj podeželja in vseh nas pa je pogojeno z rojstvi. Nadgraditi je potrebno porodniški dopust tako, da bo materam iz sedanjih 12 mesecev omogočen porodniški stalež za enega otroka do 5 let. Mati se sama odloči ali bo izkoristila poleg zagotovljenih 12 mesecev še dodatna štiri leta. Če se odloči za podaljšanje porodniške za denimo eno leto, se ji preostala tri leta prenesejo v delovno dobo in jih lahko izkoristi pred upokojitvijo. Sredstva za porodniško zagotavlja država. Naša prihodnost gospodarstva in pokojninskega sistema ne sme postati odvisna od priseljevanja migrantov, saj je bila naša samobitnost razvita z lastnim jezikom, vero, kulturo, znanjem in delom.
Janko Veber
English (US)