Preobrat v primeru Carl–Janša: ESČP sumi na kršitev svobode izražanja

14 hours ago 10
ARTICLE AD

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je uradno sprejelo pritožbo Janeza Janše proti Sloveniji v odmevni zadevi razžalitve novinarke RTV Slovenija Evgenije Carl. Po oceni sodišča obstaja utemeljen sum, da so mu bila s sodbo slovenskih sodišč kršena temeljna človekova prava, zlasti pravica do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

V sporočilu je ESČP poudarilo, da je Vlada Republike Slovenije prejela poziv k odzivu in možnost, da do 13. oktobra 2025 z Janšo doseže poravnavo, sicer bo sodišče odločilo samo. Tak poziv pomeni, da so sodniki v Strasbourgu primer že prepoznali kot resno vprašanje svobode političnega govora.

Dogajanje sega v leto 2016, ko je Evgenija Carl v oddaji Dnevnik poročala o domnevni povezanosti članov SDS s sporno Facebook skupino „The Legion of Death“. Janša je istega dne na Twitterju (danes X) objavil: „Na določeni Facebook strani javne hiše ponujajo poceni storitve izrabljenih prostitutk [E.C.] in [M.P.Š.]. Ena za 30 evrov, druga za 35 evrov. #PimpMilan“

Carl je izjavila, da je šlo za osebno žalitev in zahtevala 6.000 evrov odškodnine. Ker Janša na tožbo sprva ni odgovoril, je Okrajno sodišče v Velenju izdalo zamudno sodbo, ki jo je kasneje izpodbijal, saj je trdil, da gre za politični odziv na javno poročanje.

Sodna pot in razhajanja med sodniki

Slovenska sodišča so priznala, da je bila izjava politična reakcija in da se izraz „prostitutka“ ni uporabljal dobesedno, temveč metaforično – kot označba novinarjev, ki so pod političnim vplivom. Sklic na „#PimpMilan“ naj bi bil namig na nekdanjega predsednika države, ki naj bi po Janševih besedah vplival na medije.

Kljub temu so sodišča odločila, da izjava ni imela zadostne dejanske podlage in da je njen glavni namen bila diskreditacija Carlove kot novinarke in ženske. Ustavno sodišče je posebej poudarilo: „Dovolitev vplivnemu politiku, da na družbenih omrežjih izreka seksistične izjave o novinarki, bi lahko škodovala njenim osebnostnim pravicam in omejila svobodo izražanja drugih družbeno angažiranih žensk.“

Razhajanja v sodni presoji so bila očitna – Vrhovno sodišče je odločilo s 3 proti 2 glasovoma, Ustavno pa s 5 proti 3.

Janša: vprašanje politične svobode govora

V pritožbi na ESČP je Janša izpostavil, da so slovenska sodišča napačno presodila politično ozadje izjave, njegov položaj kot opozicijskega politika in dejstvo, da se je izjava nanašala na nepristranskost medijev, kar je v javnem interesu. Opozoril je, da je bila izjava podana na Twitterju, platformi, znani po spontanih in ostrih političnih komentarjih, ter da je Eugenija Carl javna osebnost, kar vpliva na meje dopustne kritike.

Po njegovem mnenju je izraz „izrabljen(a) prostitutka“ metafora in ne dobesedna obtožba, temveč kritična oznaka novinarstva, ki po njegovem mnenju sledi političnim interesom.

ESČP: Vprašanje svobode izražanja

V uradnem vprašanju strankama je ESČP zapisalo: „Ali je prišlo do kršitve pritožnikove pravice do svobode izražanja, zlasti njegove pravice do posredovanja informacij in idej, v nasprotju z 10. členom Konvencije…?“

Ta formulacija pomeni, da bo sodišče primer obravnavalo z vidika varovanja političnega govora in presojalo, ali je slovensko sodstvo prekomerno poseglo v javno razpravo.

Če bo ESČP pritrdilo Janši, bo to močno odmevalo v slovenski politiki in lahko pomeni, da so bila slovenska sodišča pri obravnavi izjav opozicijskega voditelja pristranska. Takšna odločitev bi namreč razgalila dvojna merila, kjer je ostrim in pogosto žaljivim komentarjem novinarjev dovoljeno ostati brez posledic, medtem ko se politične kritike – še posebej tiste iz opozicije – strogo kaznuje.

Odločitev v Janševo korist bi tako postavila precedens za vse prihodnje primere, kjer bo na tehtnici politična kritika medijev. To bi lahko okrepilo tudi širše razumevanje, da je politični govor, še posebej na družbenih omrežjih, del demokratične razprave, ne pa kaznivo dejanje.

Če pa bi ESČP potrdilo stališče slovenskih sodišč, pa bi to pomenilo, da ostajajo v veljavi pravila, po katerih lahko mediji ostro in osebno kritizirajo politike, medtem ko je enaka ostrina v nasprotni smeri sankcionirana.

Takšna odločitev bo zato ne glede na izid zrcalo stanja svobode govora v Sloveniji – in bo pokazala, ali je v demokraciji še vedno mogoče enako svobodno kritizirati tudi tiste, ki imajo v rokah medijsko pero.

Miha D. Kovač

Foto: SDS

Objava Preobrat v primeru Carl–Janša: ESČP sumi na kršitev svobode izražanja je bila najprej objavljena na Portal24.

Read Entire Article