(PRENOS) Še nekaj ur do poleta proti Luni – spremljajte v živo

Po več kot pol stoletja se človeštvo znova približuje enemu največjih mejnikov raziskovanja vesolja. Odprava Artemis II bo prva misija po letu 1972, v okviru katere bodo ljudje znova poleteli proti Luni. Tokrat je ne bodo dosegli s pristankom, niti ne bodo vstopili v njeno orbito, jo bodo pa obleteli in se vrnili na Zemljo.

Po 55 letih znova proti Luni

Za štiričlansko posadko bo to desetdnevna odprava, za ves svet pa eden najbolj simbolnih trenutkov sodobne vesoljske dobe. Če bo šlo vse po načrtih, bo misija pomenila velik korak proti vrnitvi človeka na Lunino površje. Artemis II bo za mnoge prva priložnost v življenju, da spremljajo človeško odpravo proti Luni. Zadnjič se je to zgodilo leta 1972, ko je na odpravi Apollo 17 človek zadnjič stopil na lunarna tla. Tokrat astronavti na Luni ne bodo pristali. Njihova naloga bo oblet našega naravnega satelita in varna vrnitev domov. A kljub temu gre za zgodovinsko misijo, saj bodo ljudje prvič po desetletjih znova zapustili bližino Zemlje in se podali globlje v vesolje, kot je to uspelo kateri koli sodobni posadki.

Raketa, na katero NASA stavi ogromno

Odprava se bo začela z izstrelitvijo rakete SLS, Nasine najmočnejše rakete po časih programa Apollo. Gre za mogočen sistem, ki predstavlja vrhunec dolgoletnega razvoja, političnih odločitev in milijardnih vlaganj. SLS bo v kombinaciji z vesoljsko ladjo Orion v nebo ponesel štiri astronavte, ki bodo v naslednjih dneh preizkusili številne ključne sisteme. Misija zato ni le simbolna, ampak predvsem testna. NASA želi preveriti, ali je vse pripravljeno za prihodnje, še zahtevnejše odprave.

Prvi in zadnji del misije bosta tudi najbolj napeta. Izstrelitev je izjemno kompleksen postopek, pri katerem mora v pravem trenutku delovati na stotine sistemov. Dovolj je že najmanjša tehnična težava, da se polet prestavi. Posebno občutljiv je vodik, saj lahko pušča tudi skozi najmanjše razpoke, kar je NASA že v preteklosti povzročilo precej sivih las. Tudi zato imajo pri izstrelitvi pripravljene rezervne termine. A še bolj tvegan bo povratek na Zemljo. Kapsula Orion bo ob vrnitvi v ozračje drvela s hitrostjo več kot 40.000 kilometrov na uro, pri tem pa se bo njen toplotni ščit spopadal s temperaturami, višjimi od 2700 stopinj Celzija. Če bi prišlo do resnejše odpovedi, druge priložnosti ne bo.

The launch team at @NASAKennedy are GO to begin filling the Artemis II rocket with fuel.

The official launch broadcast begins at 12:50pm ET (1650 UTC). Liftoff is scheduled for no earlier than 6:24 pm ET (2224 UTC). Tanking coverage can be found here: https://t.co/VVJqQrRz4a pic.twitter.com/tFoKsKxOvX

Oblet Lune in zgodovinski razgledi

Vrhunec odprave bo prišel približno šesti dan, ko bo Orion obletel Luno. Posadka bo takrat prvič z lastnimi očmi videla osvetljeno oddaljeno stran Lune, kar bo eden najbolj posebnih trenutkov celotne odprave. Astronavti bodo opazovali lunino površje, fotografirali kraterje, lunarna morja in druge značilnosti ter spremljali pogoje za prihodnje odprave. Poseben zgodovinski trenutek bo tudi pogled na Zemljin vzhod izza Lune.

Preizkus za prihodnost človeških poletov

Artemis II ni cilj, temveč priprava na naslednje korake. Program Artemis je zasnovan tako, da naj bi človeka v prihodnjih letih vrnil na Luno in tam vzpostavil stalnejšo prisotnost. Cilj ni zgolj simbolni povratek, ampak učenje dolgotrajnega bivanja na drugem nebesnem telesu, uporabe lokalnih virov in priprava na še ambicioznejši korak. Misija Artemis II bo zato pokazala, ali so tehnološki sistemi, posadka in organizacija pripravljeni na to novo obdobje raziskovanja vesolja.