Premog se dokončno umika iz elektrarn

Kaj pravijo številke?

Kot je izpostavila mag. Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije, so elektrarne na fosilna goriva v Sloveniji leta 2023 prispevale 23 odstotkov k skupni proizvodnji električne energije, medtem ko je bil leta 2013 njihov delež 33,5 odstoten, kar pomeni zmanjšanje za 10,5 odstotne točke.

Pomembno vlogo pri tem imata predvsem termoelektrarna Šoštanj, ki za proizvodnjo uporablja premog, ter termoelektrarna Brestanica, ki se zanaša na plin in kurilno olje. Podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA) pravijo, da se rezultat še naprej izboljšuje – v letu 2024 je bilo namreč po njihovih meritvah v Sloveniji s fosilnimi gorivi proizvedenih 20,1 odstotka električne energije.

Tudi mesečni statistični podatki pravijo, da se delež proizvodnje v termoelektrarnah zmanjšuje, vse to pa nakazuje, da je Slovenija na dobri poti pri zmanjševanju porabe fosilnih goriv v energetskem sektorju.

Z evropskimi sredstvi do hitrejših rezultatov

Kot veleva Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, pa bo Slovenija najpozneje leta 2033 dokončno prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije.

Kot je pojasnila Ana Vučina Vršnak, bo država za obdobje med leti 2021 in 2027 za to prejela dobrih 248 milijonov evrov sredstev Sklada za pravičen prehod, od katerih bo 174 milijonov evrov namenjenih Savinjsko Šaleški regiji, 75 milijonov evrov pa Zasavski. Ker je več kot polovico sredstev treba izkoristiti že do konca leta 2026, pa bodo morali biti projekti zaključeni do sredine prihodnjega leta.

Zagotoviti je treba pravičen prehod

Ker pa tretjina električne energije še vedno nastaja v termoelektrarnah, se poraja vprašanje, kako poskrbeti za obstoječo lokalno energetsko infrastrukturo in zaposlene, po drugi strani pa zagotoviti nadomestni vir za proizvodnjo elektrike na nacionalni ravni. Kot je poudarila Urška Zgojznik, sopredsednica stranke Vesna zelena stranka, je treba termoelektrarne na premog kot največje vire CO₂ čim prej ustaviti, a hkrati razmišljati o pravičnem prehodu za regije, kot je Šaleška dolina – z vlaganji v nova delovna mesta, prestrukturiranjem gospodarstva ter preusmeritvijo v nizkoogljične vire, kot so biomasa, bioplin, geotermika ali shranjevanje toplote.

The post Premog se dokončno umika iz elektrarn appeared first on Eko Dežela.